Izvajanje 22.o člena Kolektivne pogodbe za policiste – odgovor

Policijski sindikat Slovenije je na ministra za notranje zadeve, g. Aleša Hojsa v zvezi Izvajanja 22.o člena Kolektivne pogodbe za policiste naslovil odgovor.

Spoštovani, 

dne 11. 11. 2021 ste nas kot pogodbena stran Kolektivne pogodbe za policiste (Uradni list RS, št. 41/12,97/12, 41/14 in 22/16; v nadaljevanju KPP) seznanili z dokumentom št. 109-4/2021/100. Kot pogodbena stranka si morate skladno s 4. členom KPP prizadevati za pravilno in dosledno izvajanje KPP ter spoštovanje vseh njenih določb. Kot sledi iz nadaljevanja tega odgovora, vaš dokument temu načelu ne sledi. 

V dokumentu pod zvezo navajate, da ste se seznanili, da dogovor o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika v sindikalni skupini med generalnim direktorjem policije in sindikatoma, katerega sklenitev predvideva drugi odstavek 22.o člena KPP, v dosedanji uporabi KPP še ni bil sklenjen. Podpisnikom – strankam dogovora, torej generalnemu direktorju policije in obema reprezentativnima sindikatoma ste zato predlagali, da zaradi pravilnega in doslednega izvajanja določbe drugega odstavka 22.o člena KPP pristopijo k aktivnostim, namenjenim sklenitvi navedenega dogovora. Kot morebitno izhodišče za začetek dogovarjanj ste nam v prilogi poslali predlog osnutka dogovora, ki predpostavlja, da sindikalni zaupnik ne more opravljati sindikalnega dela polni delovni čas (oziroma svojo celotno delovno obvezo), ampak največ 51 odstotkov mesečne delovne obveze, kar predstavlja uvedbo protipravnega standarda, ki s kolektivno pogodbo ni dogovorjen. Vsa ostala priložena in zmotna naziranja ste vezali na enostransko tolmačenje obveznosti iz 22.o člena KPP ter še nekaterih drugih členov KPP, ki pa ste jih izvzeli iz konteksta, saj se ne nanašajo na pravice in obveznosti iz naslova fonda plačanih ur za sindikalno delo, ker določajo drugačne pravice. Vaše ravnanje z naziranjem predpisov, ki z uresničevanjem in izvajanjem določb KPP nimajo nobene zveze,  upoštevaje »in favorem« pa prav tako nobene pravne veljave je nedopustno, saj gre pri pogodbenih določilih, ki se nanašajo na delovanje sindikalnega zaupnika in delovanje organov reprezentativnega sindikata za avtonomni pravni vir, ki je v KPP določen na podlagi določb KPND, Zakona o kolektivnih pogodbah, 76. člena Ustave RS in ratificiranih mednarodnih listin. 

Uvodoma vam sporočamo, da je vaša ugotovitev, da se 2. odstavek 22.o člena KPP ne izvaja napačna, saj se od uveljavitve Aneksa št. 1 h KPP o okvirnem režimu izrabe števila ur, ki je sindikalnem zaupniku dodeljen s strani sindikata, slednji s svojim nadrejenim (na vseh ravneh organiziranosti) ves čas dogovarjajo oziroma usklajujejo o primernem terminu za izrabo dodeljenih ur, na način, da se upoštevajo tako interesi članov sindikata kot zahteve delovnega procesa. Nikoli do sedaj način delovanja iz drugega odstavka 22.o člena ni bil problematiziran, prav tako takšen način izvajanja ni bil problematiziran v poročilu o nadzoru nad beleženjem sindikalnega dela. To pa zato, ker se tega niti ne more problematizirati, saj se vse določbe KPP izvajajo na pravilen način. Prav tako iz KPP ne izhaja obveznost sklenitve pisnega dogovora, zato je vaš predlog pravno nepravilen. To je glede na spreminjajoče se potrebe na strani delodajalca – delovnega procesa (nepričakovani dogodki), kot na strani sindikata (interesi članstva) povsem logično in do sedaj vsem razumljivo in gotovo dejstvo. 

Iz navedenih razlogov vam sporočamo, da vaš predlog dogovora presega obseg in namen določb 22.o člena KPP.

Pristop sindikata k dogovoru s predlagano vsebino bi podpisnike (tako na strani delodajalca kot na strani sindikatov) spravil v kazenski pregon in odškodninsko odgovornost, saj je ustaljena sodna praksa izoblikovala jasna merila za presojo protipravnosti ravnanj državnih organov. Slednje pomeni, da gre za protipravnost takrat, ko je podana kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kar se kaže zlasti kot nerazumno odstopanje od jasnih določb predpisov ali uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z njim oziroma ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti) ter druge podobne kvalificirane kršitve (kot je samovoljnost ipd…). Posebej velja opozoriti na 207. člen ZDR-1 (varstvo sindikalnega zaupnika), ki določa, da sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj, kar z vašim predlogom dogovora tudi predlagate.    

Opozarjamo, da ima delodajalec na podlagi drugega odstavka 22.n člena KPP pravico in dolžnost, da s sindikatoma usklajuje pregled porabe ur iz prejšnjega odstavka tega člena vsake štiri mesece. To je pravno določena pristojnost, ki jo ima predstojnik organa na področju ur za sindikalno delo, in nič več kot to. In te pristojnosti predstojnik ne izvaja. 

Kolektivna pogodba ima v primeru želj, potreb ali interesov po spremenjenem ali drugačnem izvajanju določenih določb na voljo več pravnih institutov, v katera pa so vključeni vsi podpisniki kolektivne pogodbe (pogajanja, posredovanje, arbitraža, razlaga komisije za razlago kolektivne pogodbe, predlog sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe, kolektivni delovni spori…), in to zato, da se vzpostavi korektno pravno stanje in ohrani obseg in namen kolektivne pogodbe. Iz poročila o nadzoru, vsaj tistega, ki je bil sindikatom posredovan, pa je razvidno, da si je policija (ki sploh ni stranka kolektivne pogodbe!) samovoljno vzela pravico ali je celo mislila, da ji ta pravica pripada, in začela razlagati določbe 22.o člena KPP v nasprotju z njenim obsegom in namenom ter ustaljenim dosedanjim izvajanjem. Iz te samovoljnosti policije se je očitno oblikoval osnutek vašega pisnega dogovora, ki pa nima nobene pravne podlage v pozitivni zakonodaji, niti ne uživa argumentacije v jezikovni, namenski ali zgodovinski razlagalni metodi pravnih določb. 

V nadaljevanju podajamo pojasnila glede obsega in namena uporabe 22.o člena KPP, ki pa se od 1. 1. 2013 oziroma od 1. 1. 2015 uporablja na do sedaj določen ustaljen način, brez sklenitve pisnega dogovora. Tega nobena stranka kolektivne pogodbe nikoli in nikdar ni prerekala na kakršenkoli način, nikakor pa ne na samovoljen način in enostransko. Torej: 

Prvi odstavek 22.o člena določa, da se ure za sindikalno delo priznavajo za udeležbo na sestankih in ostale sindikalne aktivnosti, skladno z določbami prejšnjega, torej 22.n člena. Slednji pa določa, da se fond plačanih ur za sindikalno delo nanaša na:  

• in 2. točko prvega odstavka 22.n člena (t.i. fond ur, ki ga določi delodajalec s sklepom, glede na podatek o številu članov, ki ga delodajalcu posreduje sindikat skladno s tretjim odstavkom 22.n člena KPP najkasneje do 15. januarja tekočega leta). V povezavi s tem četrti odstavek 22.n člena zelo natančno določa, da sindikat v začetku leta izda sklep o razdelitvi fonda ur iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena (torej 22.n) in ne delodajalec. Sklep je sindikat dolžan poslati delodajalcu in to ves čas izvaja v rokih, ki jih določa KPP. Preostanek ur iz tega naslova ostane v sindikalni rezervi in se s sklepi preko leta lahko dodeli posameznim članom za sindikalno delo, o čemer je sindikat dolžan obvestiti delodajalca; 
• točko prvega odstavka 22.n člena, ki določa, da posameznemu članu sindikata, zaposlenemu v policiji, pripadajo največ štiri ure letno za ostale sindikalne aktivnosti. Fond ur iz tega naslova je omejen na število članov sindikata in ni vštet v fond ur iz 1. in 2. točke prvega odstavka 22.n člena KPP; 
• točko prvega odstavka 22.n člena, ki določa, da se fond plačanih ur za sindikalno delo priznava na podlagi predloženih vabil ali sklepov reprezentativnega sindikata za čas delovanja sindikalnih zaupnikov v organih nacionalnih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikata. Fond plačanih ur za sindikalno delo iz tega naslova ni omejen. Slednje izhaja že iz 18. člena širše Kolektivne pogodbe, KPND, ki določa, da mora biti za delo sindikatov zagotovljeno: »- sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50 letno (…). V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. (…)«. Glede izvajanja pravic iz tega naslova je bilo v okviru 17. sestanka pogajalske skupine za sklenitev Aneksa št. 1 h KPP, dne 28.11.2012, sprejeto stališče, da se določbo 4. točke 22.n člena razlaga tako, da imata sindikata nekatere organe, ki delujejo stalno, zato se članom na začetku leta izda sklep, iz katerega je razvidno koliko ur bo član organa porabil za delo v tem organu ter da mu ni treba za vsak dan posebej predložiti vabil. Skladno s sprejetim stališčem je vsa leta izvajanja KPP potekala organizacija sindikalnega dela, pri čemer ni bilo zaznati prav nobenih težav, niti takšne težave ne izhajajo iz ugotovitev opravljenega nadzora; 
• točko prvega odstavka 22.n člena, ki opredeljuje fond plačanih ur za sindikalno delo sindikalnim zaupnikom in drugim članom sindikata za čas delovanja v vseh oblikah delovanja v pogajalskih komisijah, delovnih skupinah, posvetih in drugih oblikah delovanja sklicanih ali imenovanih s strani vlade ali ministra oziroma s strani drugih državnih organov, ki so ustanovljene(i) z namenom uresničevanja oziroma izvajanja socialnega dialoga. Tudi ta kvota ur ni omejena, saj sindikat nima vpliva na aktivnosti državnih institucij na področjih, ki se udejanjajo z uresničevanjem oziroma izvajanjema socialnega dialoga; 
• točko prvega odstavka 22.n člena, ki določa fond plačanih ur za sindikalno delo, ki jih medsebojno predhodno pisno dogovorita na podlagi obrazložene pobude sindikata, sindikat in policija za izvedbo in udeležbo na aktivnostih (usposabljanja, psihosocialna pomoč itd.),ki jih organizira sindikat in je aktivnost v obojestranskem interesu. Ure iz tega naslova se omejijo s posebnim pisnim dogovorom, ki je bil v preteklih letih sklenjen za izvajanje delavskih športnih iger, istrskega maratona ipd.. Gre za aktivnosti, ki so v obojestranskem interesu – tako policije kot sindikata. 

Vseh šest točk prvega odstavka 22.n člena KPP jasno določa, da gre za ure, ki so za izvajanje sindikalnih aktivnosti plačane. Kot navedeno, že (širša) KPND določa, da delodajalec za delovanje organov reprezentativnih sindikatov ne more določati števila ur, saj bi to predstavljajo nedopusten poseg v svobodno delovanje sindikatov. Tudi iz razlage KPND (Uradni list RS, št. 67/00) izhaja, da prva alinea prvega odstavka 18. člena KPND določa zgolj minimalen obseg pravic, ki jih mora delodajalec zagotavljati sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku, preostale štiri alinee pa vsebujejo usmeritvene določbe o pogojih, ki jih je delodajalec dolžan zagotavljati sindikatu za njegovo delovanje. KPND podrobno ne določa vseh pogojev za delovanje sindikata, temveč je v drugem odstavku 18. člena napotila delodajalce in sindikate v sklenitev pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo – v našem primeru imamo sklenjeno KPP. Zelo jasno pa izhaja, da se v pogodbi lahko določi tudi večji obseg pravic in še druge pogoje, poleg tistih, ki so navedeni v tem členu. Vse do sedaj navedeno v zvezi prvega odstavka 22.o člena KPP je nujno potrebno za pravilno razumevanje drugega odstavka 22.o člena KPP. Slednjega ste si kot stranka kolektivne pogodbe po 8-letnem ustaljenem in pravilnem izvajanju, pričeli enostransko, samovoljno in napačno razlagati, ob tem da ne upoštevate niti  jezikovne in namenske razlage določb. Posebej vas opozarjamo, da je vsak kolektivni dogovor in s tem tudi določila 22.o in 22.n člena KPP, ki določata t.i. fond plačanih ur, del zavez Republike Slovenije, ki izhajajo iz 151. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Slednji določa, da je država dolžna spoštovati pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah in Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, med drugim tudi pravico predstavnikov delavcev do varstva, ki jim pripada, in prepoved vsakršne diskriminacije zaradi drugačnih mnenj tudi tistih, ki izvirajo iz delovanja sindikalnih predstavnikov. 

Drugi odstavek 22.o člena KPP določa, da se o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika dogovorita sindikat in generalni direktor policije oziroma sindikat in direktor PU oziroma sindikalni zaupnik in vodja NOE ali PE v policiji, za delo v sindikalni skupini. Pri tem se upoštevajo tako interesi članov sindikatov kot zahteve delovnega procesa. 

Že iz jezikovne razlage jasno izhaja, da se predmetna določba nanaša na dogovor o izrabi ur, ki so namenjene za izvajanje sindikalnega dela v sindikalnih skupinah. Termin »sindikalna skupina« pa vsebuje le Statut Policijskega sindikata Slovenije (Sindikat policistov Slovenije je organiziran drugače in sindikalnih skupin sploh nima), ki določa: »Sindikalna skupina je oblika organiziranja in delovanja članov sindikata. Sindikalno skupino sestavljajo člani PSS ene ali več organizacijskih enot v Policiji, MNZ, drugih državnih organih in lokalnih skupnostih, v katerih ima PSS reprezentativnost. Sindikalna skupina je del OPS. Sindikalna skupina izraža in usklajuje interese članstva, daje pobude, predloge in zahteve v zvezi z vprašanji, ki zadevajo sindikalno delovanje.« Poenostavljeno to pomeni, da sindikalno skupino tvorijo člani zaposleni v isti enoti, v kateri njihove interese zastopa sindikalni zaupnik. Člani stalnega organa Policijskega sindikata Slovenije, Izvršnega odbora so sindikalni zaupniki, ki delujejo v organu reprezentativnega sindikata na državni ravni. 

Kot tudi sami dobro veste, so posamezne enote v policiji organizacijsko umeščene na lokalni, regionalni in državni nivo delovanja policije. Predmetna določba torej od sindikalnega zaupnika za delo v sindikalni skupini terja predhodni dogovor z nadrejenim v prvi vrsti zato, da zaradi morebitnih enostranskih sindikalnih aktivnosti v posameznih sindikalnih skupinah (enotah) ne bi prišlo do kritičnega zmanjšanja operativnosti enot. Okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika v sindikalni skupini se je tako vedno dogovarjal in usklajeval z zahtevami delovnega procesa, zato vašo trditev, da se obveznost iz te določbe do sedaj ni izvajala odločno zavračamo.  Še več, iz istih razlogov, torej iz razloga, da se prepreči kritično zmanjšanje operativnosti posameznih enot na prvem, drugem ali tretjem nivoju delovanja policije (sindikalnih skupin), se v praksi dogovarjajo in z zahtevami delovnega procesa usklajujejo tudi ure iz 3. točke 22.n člena KPP. 

Tretji odstavek 22.o člena KPP določa, da se sindikalni zaupnik o izrabi dodeljenih ur z vodjo NOE praviloma dogovori najmanj deset dni pred načrtovano izrabo, upoštevajoč zahteve sindikalnega dela in delovnega procesa. Ta odstavek potrjuje naše navedbe, da je namen prejšnjega odstavka, da se v takšnih primerih (ko bi lahko bila ogrožena operativnost enot ipd.) ne more zgolj enostransko napovedati koriščenja fonda ur, temveč je v izogib zmanjšanja operativnosti enot potrebna predhodna najava oz. medsebojni dogovor, pa še tukaj je 10-dnevni rok zgolj okviren, kar je glede na naravo dela v policiji tudi logično. 

Četrti odstavek 22. o člena KPP pa določa, da članom sindikata za čas opravljanja sindikalnega dela pripada 100 odstotno nadomestilo plače. 

Glede na navedeno je povsem jasno, da omejevanje števila ur s strani delodajalca, še zlasti ur dodeljenih za delovanje organov sindikata, nima prav nobene pravne podlage in bi uveljavilo neko novo pravilo. Historiat izvajanja preteklih pogodb namreč jasno kaže, da je bilo sindikalno delo v 100% obsegu delovnega časa uveljavljeno že mnoga leta pred sklenitvijo KPP – torej že na podlagi takrat veljavnih pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo. Temu pritrjujejo tudi prehodne določbe Aneksa št. 1 h KPP (Uradni list RS, št. 97/12) iz katerih izhaja, da je na 100% koriščenje fonda sindikalnih ur vezana tudi delovna ocena sindikalnega zaupnika. In te prehodne določbe še vedno veljajo. 

Zato naj ponovno opozorimo, da je predmetni predlog dogovora, ki namen 22.o člena KPP protipravno širi, razumeti kot namen delodajalca, da bi preprečeval, onemogočal oz. oviral uresničevanja sindikalnih pravic. Istočasno vas skladno s 5. členom KPP opozarjamo, da ste dolžni  opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te pogodbe. Iz vaših stališč namreč izhaja, da želite določbo 22.n in 22.o člena KPP vsebinsko spremeniti, kar predstavlja neposredno kršitev določb KPP in nezakonit poskus poseganja v  pravice določene s KPP. Navedeno pa bi ob neupoštevanju legalnih možnosti, ki jih imate kot pogodbena stran na voljo (sprememba oz. dopolnitev kolektivne pogodbe…), pomenilo nedopusten poseg  v svobodo delovanja sindikatov. 

Ker Aneks št. 1 h KPP sledi temeljnim načelom, potrjenih tudi z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da pravice sindikalnih predstavnikov (tradicionalno) sodijo v vsebino kolektivnih pogodb, je razlaganje določb ali enostransko delovanje izven obsega in namena določb, neodpustno in ogroža temeljne delavske in socialne pravice ter interese z dela. Navedeno področje  urejajo tudi številne mednarodne pogodbe, zlasti Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (1971), ter 28. člen Evropske socialne listine o pravicah predstavnikov delavcev do varstva v podjetju in ugodnosti, ki jim pripadajo. Tako Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki v 3. členu opredeljuje vsebino kolektivne pogodbe, v drugem odstavku tega člena določa: »Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev (…) ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.« V normativnem delu kolektivne pogodbe stranki uresničujeta svojo normativno pristojnost glede urejanja pravic in delovnih pogojev iz razmerij med delavci in delodajalci. Te določbe imajo prisilno-pravni in neposredni učinek na vse udeležence, tako kot predpisi. Ta značilnost loči kolektivne pogodbe od „običajnih“ pogodb civilnega prava. Za kolektivne pogodbe velja poseben pravni režim, medtem ko se splošna pravila obligacijskega prava uporabljajo zgolj subsidiarno, če s posebnim predpisom ni drugače urejeno. Iz citirane določbe tako izhaja, da je delovanje sindikata pri delodajalcu, kamor sodi tudi določitev pravic sindikalnega zaupnika, materija kolektivnega urejanja in sicer materija normativnega dela kolektivnih pogodb. Zato so enostranski posegi, ki odstopajo od obsega in amena določb ali ustaljenega izvajanja nedopustni in protipravni. Slednje je pomembno tudi zato, ker se KPP v vsem izvaja tako, kot je bilo dogovorjeno z Vlado RS,  g. Janeza Janše v letu 2012.   

Upoštevaje vse navedeno vam kljub vsemu sporočamo, da smo se o dogovoru o okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika pripravljeni usklajevati, vendar le v obsegu in namenu, ki je določen z 22.o členom KPP, torej za nivo delovanja sindikalnih zaupnikov, ki delujejo v sindikalnih skupinah, kot to  posebej določa druga alineja 22.h člena KPP.