Izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter sporočanje sprememb podatkov delodajalcu – odziv PSS
Policijski sindikat Slovenije je na Ministrstvo za notranje zadeve v zvezi dopisa v katerem MNZ izraža svoje stališče, da Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju PSS) javne uslužbence spodbuja k zavestnemu kršenju določb predpisov in opuščanju dolžnosti, ki jim jih nalaga veljavna delovnopravna zakonodaja v zvezi s sporočanjem podatkov, ki se nanašajo na povračilo potnih stroškov naslovil odziv:
V zvezi s prejetim dopisom, v katerem izražate svoje stališče, da Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju PSS) javne uslužbence spodbuja k zavestnemu kršenju določb predpisov in opuščanju dolžnosti, ki jim jih nalaga veljavna delovnopravna zakonodaja v zvezi s sporočanjem podatkov, ki se nanašajo na povračilo potnih stroškov pojasnjujemo, da slednje očitke v celoti zavračamo, pri čemer pravilnost našega tolmačenja predmetne zakonodaje utemeljujemo s sledečim:
Kot že sami ugotavljate, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/2012; v nadaljnjem besedilu: Aneks h KPnd) v 7. členu eksplicitno določa, da mora javni uslužbenec vsako spremembo podatkov, ki se nanaša na spremembo bivališča oziroma kraja, od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, v osmih dneh sporočiti delodajalcu. Po vašem mnenju pa navedene določbe Aneksa h KPnd javnih uslužbencev ne odvezujejo postopanja v skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), ki delavcu (javnemu uslužbencu) nalaga dolžnost obveščanja delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Ob tem dodatno navajate, da v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
Izhajajoč iz pravne narave kolektivne pogodbe je nesporno, da le-ta podrobneje ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Osnovne pravice in obveznosti določajo splošni predpisi (ZDR-1), pri čemer pa je bistvo sklepanja kolektivnih pogodb prav v tem, da za delavce ugodneje uredi pravice in obveznosti, kot jih določa zakon. Prav slednje je zasledovano v določbah 7. člena Aneksa h KPnd, in sicer na način, da kolektivna pogodba podrobneje določa, katero spremembo podatkov je javni uslužbenec dolžan sporočiti delodajalcu. Upoštevajoč navedeno ne moremo sprejeti stališča, da bi moral delavec v skladu s 36. členom ZDR-1 obveščati delodajalca o spremembah že podane izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za podatke, ki ne predstavljajo obveznosti obveščanja spremembe podatkov iz drugega odstavka 7. člena KPND, navajamo:
- razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),
- razdalja od kraja, od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih),
- vrsta in cena javnega prevoza.
Slednje dodatno utemeljuje tudi 4. člen Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ki vsebuje tako imenovano načelo večjih ugodnosti in določa, da je mogoče v kolektivnih pogodbah urediti le določbe (pravice in obveznosti), ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko ZDR-1 določa drugače (manj ugodno kot izjemoma izhaja iz tretjega odstavka 9. člena). Vsled tega razumemo, da je drugi odstavek 7. člena KPnd obveznost obveščanja delodajalca (konkretno) na področju sprememb podatkov že podane izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, uredil ugodneje, kot je to določeno s 36. členom ZDR-1.
Zato je sklicevanje delodajalca v konkretni zadevi na obveznost obveščanja iz 36. členom ZDR-1 pravno nedopustno in nemogoče, ker bi to izničilo/preseglo namen kolektivne pogodbe in bi se s tem delavcu določilo oziroma naložilo več obveznosti, kot jih je dolžan izpolnjevati v skladu s pozitivno zakonodajo (KPnd).
Na podlagi tega menimo, da dokument MNZ št. 109-2/2021/54, 12. 4. 2021 ne vzdrži resne pravne presoje. V kolikor pa je namen delodajalca preložiti odgovornost oziroma obveznost delodajalca na delavca, pa bi takšno ravnanje in namen delodajalca lahko imelo elemente kazenskopravnih posledic zaradi prestopa uradnih pravic z namenom, da se delavcu namerno povzroči škodo. Ob tem vas tudi pozivamo, da obrazec PERS-8 »Izjava o povračilu stroškov prevoza na delo in iz dela« ustrezno prilagodite pozitivni zakonodaji, kot izhaja iz zgoraj navedenega.