Neuspešen napad delodajalcev na minimalno plačo – obvestilo –

Včeraj, 3.7.2019, smo bili priča ponovnemu poskusu napada na določbe Zakona o minimalni plači že dogovorjene z Zakonom o spremembah zakona o minimalni plači (ZMINP-B; Uradni list RS, št. 83/18), ki določa, da se od 1. januarja 2020 dalje dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo.

Predstavniki delodajalcev so namreč v Državni svet RS (po naših informacijah tudi s podporo dela politike) predložili predlog sprememb zakona o minimalni plači, po katerem bi se dodatek na delovno dobo ohranil v minimalni plači.

Z ohranitvijo dodatka na delovno dobo v minimalni plači bi se delavkam in delavcem, ki imajo plačo pod minimalno, še naprej »jemalo« dodatek na delovno dobo, čeprav bi moral le-ta pripadati vsem zaposlenim glede na število let delovne dobe. Starejši delavci in delavke, ki prejemajo manj kot minimalno plačo in imajo več delovne dobe, bi imeli še naprej enako minimalno plačo, kot kolegi in kolegice, ki so na začetku delovne kariere. Navedena sprememba bi bila iz navedenega razloga nepravična in bi prizadela več kot 8 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, samo v Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve pa nekaj sto uslužbenk in uslužbencev.

PSS je skupaj s preostalimi sindikati KSJS zavrnil neupravičene in nesorazmerne trditve delodajalcev, da bo izločitev dodatka za delovno dobo iz minimalne plače resno ogrozila konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj je analiza učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov na ravni celotnega gospodarstva v letu 2020 pokazala, da bo finančni učinek dviga bruto minimalne plače in izločitev vseh dodatkov skupaj 197,1 mio evrov oz. 1,77 % mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni celotnega gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb (AJPES) pa predstavlja 4,7% neto čistega dobička poslovanja gospodarskih družb v letu 2018 (4,2 mrd evrov).

Da je Državni svet RS ta perverzen predlog zavrnil, gre posebna zahvala g. Branimirju Štruklju, predsedniku KSJS in državnemu svetniku, kot tudi preostalim trem državnim svetnikom iz sindikalnih vrst ter nekaterim drugim državnim svetnikom, predstavnikom lokalnih interesov, kateri še niso podlegli pohlepnim interesom kapitala, ki bi bogastvo še naprej ustvarjal na račun izkoriščanja najslabše plačanih delavcev!

S spoštovanjem, 

Radivoj Uroševič

PREDSEDNIK