Objava plač uslužbencev Policijie – ugotavljanje škode

Zaradi javne objave osebnih podatkov uslužbencev policije, v PSS s pooblaščeno pravno pisarno preučujemo možnosti, da je s tem ravnanjem minister posegel tudi v osebnostne pravice uslužbencev. V zvezi tega preučujemo, da je lahko zaradi protipravnega ravnanja nastala ali bo nastala premoženjska ali/in nepremoženjska škoda v skladu z 132. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631).

Na podlagi tega je lahko nastala ali bo nastala naslednja škoda: 

1. Premoženjska škoda izhaja iz premoženjske pravice, kar je vsaka pravica, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej vrednost katero je mogoče izraziti v denarju. V navedenem primeru menimo, da bo to najpogosteje plača oziroma zmanjšanje plače zaradi npr. nastopa bolniškega dopusta, ki je v vzročni zvezi s kršitvijo osebnostnih pravic storjenih zaradi objave osebnih podatkov (npr. stres ipd…). 
2. Nepremoženjska škoda je vsak poseg v nepremoženjsko (osebnostno) sfero^[1], ki pa je pri fizičnih osebah ožja. Pravno priznana nepremoženjska škoda fizične osebe – tj. uslužbenca policije je tista kršitev osebnostne pravice, ki povzroči še nadaljnjo posledico, v obliki: 

• telesnih bolečin (malo verjetno),
• duševnih bolečin (tj. pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega), ali
• strah (pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo). 

Po našem mnenju je krivda podana, in sicer:

• v neskrbnosti ravnanja (bodisi da je vedel, da bo njegovo ravnanje imelo škodljive posledice, bodisi da bi moral vedeti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice), in
• v sposobnosti razsojanja oziroma razsodnosti (da je sposoben razumeti pomen svojih dejanj oziroma v zvezi z odškodninsko odgovornostjo posledice, ki jih lahko takšna dejanja povzročijo). 

Za uveljavljanje morebitne škode predlagamo, da škodo tudi ustrezno zavarujete in zabeležite (npr. za pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, se slednje lahko zabeležijo tudi z zdravstveno dokumentacijo, bolniškim dopustom ipd…). Na podlagi tega bomo s pooblaščeno pravno pisarno preučevali možnosti uveljavljanja povrnitve škode, ki je nastala v vzročni zvezi z objavo osebnih podatkov uslužbencev policije z dne 11. 1. 2021. V okviru tega se pravna podlaga za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev škode lahko tudi spremeni. 

Zgolj v vednost, splošni zastaralni roki: 

• odškodninske terjatve zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala;
• odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.

————————————————————————————

1 232. člen OZ: Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

2 179. člen OZ: (1) Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni.

(2) Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.