OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Sklepi o odpovedi pogodb o zaposlitvi, začasno zadržanje izvrševanja določb o prisilnem upokojevanju – obvestilo

Obveščali smo vas o uspehu sindikalnih central (PSS je uveljavljal interese v okviru KSJS), ki so vložile zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 21. in 22. člena PKP7 in hkrati podale predlog za začasno zadržanje izvrševanja. Ustavno sodišče RS je 18. 2. 2021 sprejelo predlog za začasno zadržanje izvrševanja navedenih zakonskih določb do končne odločitve.

Navedeno pomeni, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča RS zadrži tudi učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi oziroma sklepov, ki so bili v teh dneh že vročeni javnim uslužbencem, ali jih bodo šele prejeli. Zmotno so zaokrožile informacije, da je na vsak način treba podati pritožbo na vročen sklep, ker bi sicer delodajalec lahko vročene sklepe »tolmačil kot pravnomočne in nadaljeval z nezakonitim poseganjem v pravice zaposlenih«. Predmetna odločitev Ustavnega sodišča namreč pomeni, da vročeni sklepi, ne glede na to ali se je posameznik na sklep pritožil ali ne, ne bodo izvršljivi do končne odločitve Ustavnega sodišča. 

Za lažje razumevanje možnih posledic, povezanih z odločitvijo Ustavnega sodišča RS, podajamo naslednja pojasnila: 

A. Ustavno sodišče odloči pozitivno (v korist delavcev):

  • zaradi zadržanja učinkovanja sklepov, se nič ne spremeni; vročeni sklepi ne bodo veljali in postanejo brezpredmetni; javni uslužbenec bo lahko delal naprej ter se bo upokojil, ko bo želel; ob upokojitvi (upoštevaje veljavne predpise) bo deležen odpravnine zaradi upokojitve v višini treh plač (povprečnih v RS ali njegovih, če je to zanj ugodneje).

B. Ustavno sodišče odloči negativno (v korist delodajalca): 

  • javnim uslužbencem, ki so jim bili vročeni sklepi in je odpovedni rok 60 dni že potekel, bo delovno razmerje prenehalo; če bo odločitev sprejeta v času odpovednega roka uslužbenca, bo delovno razmerje prenehalo z iztekom odpovednega roka; ob prenehanju delovnega razmerja bo uslužbenec upravičen do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
  • če je javni uslužbenec podal pritožbo na vročen sklep v roku 8 dni, ob odločitvi Ustavnega sodišča sklep še ne bo učinkoval in bo o njem odločeno na drugi stopnji (pri Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS); v primeru prenehanja delovnega razmerja ob negativni odločitvi komisije bo uslužbenec upravičen do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 

V primeru negativne odločitve Ustavnega sodišča RS in negativne odločitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je možno zavarovati pravice z vložitvijo tožbe zoper delodajalca. Če bo v takem primeru podana ocena, da so nadaljnji spori smiselni, bo PSS članicam in članom omogočil brezplačno pravno pomoč, pred tem pa bomo s slehernim članom preučili vse vidike učinkov takšnega sklepa na njegove pravice ter s tem članu omogočili lažjo odločitev o vrsti nadaljnjih ravnanj. 

Za določitev odpravnine v primeru odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga šteje:

  • 1/5 pokojninske dobe pri zadnjem delodajalcu za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 pokojninske dobe pri zadnjem delodajalcu za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 pokojninske dobe pri zadnjem delodajalcu za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. 

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove. 

Višina odpravnine za vsakega uslužbenca se določi po postopku prikazan v primerih:

  • pri 39 let pokojninske dobe pridobljene v javni upravi se šteje 13 let (1/3 od 39 let), vendar je omejitev navzgor in se šteje največ 10 let oz. osnov – odpravnina znaša 10 povprečnih bruto plač (povprečje zadnjih treh plač);
  • pri 27 let pokojninske dobe pridobljene v javni upravi se šteje 9 let (1/3 od 27 let), zato se šteje 9 let oz. osnov – odpravnina znaša 9 povprečnih bruto plač (povprečje zadnjih treh plač);
  • pri 16 let pokojninske dobe pridobljene v javni upravi se šteje 4 leta (1/4 od 16 let), zato se štejejo 4 leta oz. osnov – odpravnina znaša 4 povprečne bruto plače (povprečje zadnjih treh plač);
  • pri 5 let pokojninske dobe pridobljene v javni upravi se šteje 1 leto (1/5 od 5 let), zato se šteje 1 let oz. osnova – odpravnina znaša 1 povprečne bruto plačo (povprečje zadnjih treh plač). 

Prav tako vas želimo opozoriti, da delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev uslužbenca za starostno upokojitev pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ob predpostavki, da Ustavno sodišče odloči v korist delodajalca, lahko slednji šele z dnem, ko ima javni uslužbenec pogoje za starostno upokojitev, začne s postopkom odpovedi pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z odpovednim rokom 60 dni. Zato opozarjamo tudi na pozornost, da se je postopek delodajalca (izdaja sklepa) začel po izpolnitvi pogoja za starostno upokojitev. 

Vsak član, ki je oz. še bo prejel sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v povezi s prisilnim upokojevanjem) naj se zaradi kratkega, 8-dnevnega pritožbenega roka, ki začne teči z dnem prejema sklepa, nemudoma obrne na PSS preko e-poštenega predala info@pss-slo.org in v sporočilu obvezno posreduje:

  • kopijo prejetega sklepa,
  • podpisano vročilnico,
  • svoje osebne kontaktne podatke in telefonsko številko.

Članom Policijskega sindikata Slovenije bo nato preko zavarovalnega kritja ARAG dodeljena pravna pomoč odvetnika, s čimer sami ne bodo imeli nobenih stroškov postopka.  

O končni odločitvi Ustavnega sodišča RS vas bomo obveščali.