OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Predlog Sklepa o prenehanju veljavnosti Akta o delitvi sredstev za plačilo RDU itd – mnenje PSS

Policijski sindikat Slovenije je v zvezi predloga Sklepa o prenehanju Akta od delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi Ministru za notranje zadeve, g. Alešu Hojsu poslal mnenje.

Spoštovani minister, gospod Aleš Hojs. 

V mnenje smo prejeli vaš dopis pod gornjo številko, s katerim nas zaprošate za mnenje glede predloga Sklepa o prenehanju veljavnosti Akta o delitvi sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti, dodatkih in nekaterih povračilih v zvezi z delom javnih uslužbencev Ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi št. 4500-8/2009/1 z dne 13. 1. 2009. 

S stališči, ki ste nam jih poslali, se ne strinjamo v celoti. Menimo, da bi s prenehanjem veljavnosti navedenega akta nastala škoda našim članicam in članom ter v nadaljevanju podajamo negativno mnenje v delih, kot sledi: 

REDNA DELOVNA USPEŠNOST 

V zvezi z vašimi obrazložitvami, ki se nanašajo na redno delovno uspešnost pojasnjujemo, da sicer drži navedba, da glede redne delovne uspešnosti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivna pogodba za javni sektor ne predvidevata posebnega akta, ki bi ga delodajalec v zvezi s plačilom le-te moral sprejeti, pri čemer pa smo mnenja, da se vseh zadev, ki jih v zvezi z redno delovno uspešnostjo določata ZSPJS in KPJS,  ne more urejati s pisnim obvestilom (ki ne bo imelo statusa splošnega akta delodajalca). Pri tem izpostavljamo določitev periodike izplačevanja redne delovne uspešnosti (mesečno, trimesečno, dvakrat letno) in določitev ravni delitve delovne uspešnosti (skladno z 29. členom KPJS se delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti lahko izvede na ravni uporabnika proračuna ali organizacijske enote. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način kot za uporabnika proračuna tudi za posamezno organizacijsko enoto). Kot izhaja iz trenutno veljavnega akta, se delitev in njena periodika urejata v 2. in 3. členu.  Z obvestilom, ki ga predlagate in na katerega se sklicujete v obrazložitvi, pa se lahko skladno s 30. členom KPJS lahko obvešča javnega uslužbenca zgolj o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Ne vidimo pa zadržkov glede kriterijev in meril za določanje redne delovne uspešnosti, saj so le ti že določeni v KPJS. 

DODATEK ZA IZMENSKO DELO (26. ČLEN)

Drži dejstvo,  da določene vidike izmenskega dela ureja tudi KPP (po stališču Vrhovnega sodišča, pa ta ne ureja izrecno popoldanske izmene), pri čemer pa opozarjamo, da Akt velja za vse javne uslužbence v MNZ z organi v sestavi (KPP pa zgolj za policiste). Ob tem dodatno opozarjamo na veljavno razlago 40. člena KPJS  (Ur. list. RS. št 3/09 z dne 16.1.2009), kjer je izrecno navedeno, da pripada javnemu uslužbencu dodatek za izmensko delo v popoldanski ali nočni izmeni …, za čas, ko je po zakonu ali drugem predpisu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca določen za popoldansko ali nočno delo izmeno oziroma za redno delo v popoldanskem času.

Prav razlaga KPJS je izrecno napotila na ureditev popoldanske izmene s kolektivno pogodbo  ali splošnim aktom delodajalca.  Tudi v kolikor bi šteli, da sicer KPP za policiste ureja izmensko delo, tega ne ureja za vse ostale javne uslužbence v MNZ.  Zato bi črtanje 26. člena pomenilo posredno kršitev KPJS in poseg v pravice zaposlenih glede dodatka in pravic iz izmenskega dela, kar po našem mnenju pomeni načrtno  kršitev pravic iz delovnega razmerja. 

Na podlagi vsega navedenega tudi menimo, da 26. člena predmetnega Akta, ni mogoče preklicati brez pravnih posledic , saj bi bilo to v nasprotju s 40. členom KPJS in veljavnimi razlagami tega člena. Slednje delodajalcu nalaga, da v zakonu, kolektivni pogodbi ali s splošnim aktom določi popoldansko izmeno (ali nočno izmeno – ki je določena z ZDR-1) oziroma redno delo v popoldanskem času. Poenostavljeno delodajalec je bil dolžan določiti popoldanski čas oziroma popoldansko izmeno, kar je storil s predmetnim Aktom, ob preklicu le tega pa bi delodajalec posegel v pridobljene pravice in ustvaril pravno praznino. Pojasnjujemo, da zakoni, drugi predpisi in kolektivne pogodbe ne določajo popoldanske izmene ali čas rednega dela v popoldanskem času, zato preklicu 26. člena predmetnega Akta izrecno nasprotujemo.

REGRES ZA PREHRANO (41. ČLEN)

Nasprotujemo črtanju te določbe, saj ukinja posebnost uporabe predpisov za letalce.

POVRAČILO STROŠKOV PREVOZA  – V POVEZAVI S TERENSKIM DODATKOM (43. ČLEN)

Tudi črtanju te določbe nasprotujemo, saj ureja pravico uslužbencev pri napotitvi, ki je posebnost uslužbencev policije. Določba, da pripada enkrat tedensko povračilo stroškov za prevoz domov je bila uvedena  zaradi  posega v pravice  zaposlenih, ki so enostransko ločeni od svoje družine.

STROŠKI ZARADI PREKINITVE LETNEGA DOPUSTA (44. ČLEN)

Ne strinjamo se s črtanjem te določbe, saj je podlaga za uveljavitev pravic in izplačilo stroškov za takšne primere brez nepotrebnih tožbenih zahtevkov. Ukinjanje te določbe bi samo še povečevalo administrativne ovire. 

Skladno z navedenim vas  pozivamo, da pri pripravi popravkov predlaganega sklepa upoštevate naše pripombe.