Neodvisna strokovna analiza vrednotenja delovnih mest PUO s posebnimi pooblastili in vladni projekt – pojasnila

V preteklih dneh smo prejeli več vprašanj članov, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, še zlasti na Analizo vrednotenja delovnih mest PUO s posebnimi pooblastili in poseben vladni projekt »Varovanje Schengenske meje EU in obvladovanje problematike ilegalnih migracij«.

Kot smo vas že obvestili, nas je minister za notranje zadeve na dveh sestankih (8.9.2020 in 25.9.2020), seznanil, da se je Vlada RS seznanila z neodvisno strokovno analizo vrednotenja delovnih mest PUO s posebnimi pooblastili, ki jo je naročila na podlagi II. točke Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19; v nadaljevanju Sporazum) ter, da rezultati analize kažejo tako imenovano »0« (ničlo), kar pomeni, da so vsa uniformirana delovna mesta PUO s posebnimi pooblastili enako zahtevna, enako obremenjena, enako odgovorna, so podvržena enakim naporom, vplivom okolja… in zato v končnem poročilu tudi enako ovrednotena.

Pri tem se postavlja relevantno vprašanje, kaj takšna seznanitev Vlade RS s takšnimi rezultati domnevno neodvisne strokovne analize pomeni za nadaljnje izpolnjevanje Sporazuma in kako vpliva na nadaljevanje posebnega vladnega projekta z naslovom »Varovanje Schengenske meje EU in obvladovanje problematike ilegalnih migracij«, ki temelji na III. točki Sporazuma in je v neposredni povezavi z izvršitvijo II. točke sporazuma.

Zaradi lažjega razumevanja, vam pojasnila v nadaljevanju podajamo po najpogostejših vprašanjih, prejetih s strani članstva: 

  1. Kakšna je dolžnost Vlade RS na podlagi II. točke Sporazuma?
  2. Ali lahko Vlada RS enostransko potrdi/ugotovi ustreznost Analize?
  3. Kaj iz II. točke sporazuma je bilo do sedaj dejansko izpolnjenega?
  4. Ali je kršitev II. točke Sporazuma zavarovana?
  5. Ali s potrditvijo Analize na Vladi RS preneha obveznost izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?
  6. Ali Vlada RS oz. MNZ lahko posežejo v dogovorjene kriterije in merila za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?
  7. Ali je vztrajanje pri II. točki sporazuma smiselno oz. ali ne bi bilo morda bolje, da bi sklenili nov dogovor za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?
  8. Zakaj je Policijski sindikat Slovenije naročil svojo analizo vrednotenja DM in kakšna korist je od tega?
  9. Kako bomo zavarovali svoje pravice, če Vlada RS kljub temu enostransko potrdi Analizo in ukine posebni projekt?

1. Kakšna je dolžnost Vlade RS na podlagi II. točke Sporazuma?

Vlada RS se je v navedeni točki sporazuma jasno zavezala, da: 

  • bo pri neodvisni strokovni inštituciji naročila izvedbo primerjalne analize vrednotenj delovnih mest za zaposlene v javni upravi s posebnimi pooblastili (uniformirani poklici); 
  • bo neodvisna strokovna analiza ustreznega vrednotenja delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb s posebnimi pooblastili pripravljena na podlagi najnižje uvrščenih delovnih mest v vseh tarifnih razredih, skladno s prilogo 1 sporazuma (v prilogi so bila natančno določena delovna mesta za primerjavo), in sicer na osnovi strokovnih kriterijev in meril, kot jih določa Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM);
  • bo neodvisna strokovna analiza upoštevala:
  • opis in zahtevnost delovnih nalog oziroma pogojev za pridobitev naziva,
  • zahtevano strokovno izobrazbo,
  • zahtevana dodatna znanja,
  • zahtevane delovne izkušnje,
  • odgovornost za rezultate lastnega dela,
  • odgovornost za vodenje,
  • napor (umski, psihični in fizični),
  • vplive okolja inspecifične (zakonske) dolžnosti, omejitve, prepovedi / ustavne prepovedi in pooblastila,
  • bo rezultat analize Poročilo, ki bo obsegalo predstavitev virov in metod dela, pregled in ovrednotenje delovnih mest po elementih zahtevnosti, sintetični pregled in ovrednotenje delovnih mest;
  • bodo rezultati analize za Vlado zavezujoči;
  • bo v primeru, da bo to izhajalo iz analize v roku 45 dni pripravila in reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predložila predlog Aneksa h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerim se izvedejo spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačni podskupini C3 v plačne razrede na način, da bodo upoštevane karierne poti in hierarhična struktura policije in, da v tem primeru Vlada RS soglaša s spremembo splošnih aktov, s katerimi so v plačne razrede uvrščena delovna mesta iz plačne podskupine C3, ki niso uvrščena v plačne razrede s kolektivno pogodbo (TD, LPE, NPU) in s spremembo ustrezno višje uvrsti tudi s temi akti določena delovna mesta;
  • pripada javnim uslužbencem na delovnih mestih policistov, poračun plače za obdobje od 11. 2019 dalje (seveda, če Analiza pokaže upravičenost do višjih uvrstitev), pri čemer enaka ureditev velja tudi za delovna mesta, ki v plačne razrede niso uvrščena s kolektivno pogodbo (TD, LPE, NPU), ampak s splošnim aktom delodajalca. Vse navedeno v primeru, če Aneks h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ne bo uveljavljen v roku, ki omogoča izplačilo višje plače za november 2019. 

2. Ali lahko Vlada RS enostransko potrdi/ugotovi ustreznost Analize?

Policijski sindikat Slovenije je eden od podpisnikov Sporazuma, zato ima na podlagi tega upravičen pravni interes in pravico, da preuči celotno gradivo, na podlagi katerega je bila izdelana domnevno neodvisna strokovna analiza. Tako bo PSS lahko presojal ali je Analiza skladna z določili KPSM in določili Sporazuma. Takšno upravičenje ima tudi drugi sindikat, ki je prav tako podpisnik Sporazuma. Po preučitvi gradiva in Analize lahko oba sindikata potrdita ali ovržeta dejstvo, da Analiza upošteva vse kriterije iz KPSM in Sporazuma ter, da je Analiza neodvisna in strokovna. 

Zavedati se je treba, da Analiza lahko vsebuje tudi napake, ki so botrovale neugodnemu rezultatu. V Policijskem sindikatu Slovenije namreč ocenjujemo, da je praktično nemogoče, da bi lahko Analiza, ki jo je naročila Vlada RS pri isti neodvisni strokovni inštituciji pokazala diametralno nasprotne rezultate kot Analiza, ki smo jo pri tej isti neodvisni instituciji naročili v Policijskem sindikatu Slovenije, v okviru EU projektov.   

Zato upravičeno sumimo, da je »vladna Analiza« prirejena in da je s tem podana kršitev Sporazuma. Tudi iz tega razloga smo dolžni celotno dokumentacijo »vladne Analize« preučiti in potrditi ali ovreči rezultate. Če se na podlagi odprave ugotovljenih napak »rezultat« spremeni, vsem policistom pripada poračun višjih plač za nazaj – od 1.11.2019 naprej! 

Z vsakim novim dogovorom bi nam te pravice ugasnile – ZA VEDNO!   

3. Kaj iz II. točke sporazuma je bilo do sedaj dejansko izpolnjenega?

Do tega dne v Policijskem sindikatu Slovenije lahko potrdimo zgolj izpolnitev zaveze, ki se nanaša na dolžnost Vlade RS, da je izvedla naročilo za izdelavo analize pri neodvisni strokovni instituciji.  Ker nam Vlada do tega dne drugih gradiv ni posredovala, izpolnitve ostalih zavez ni mogoče presoditi, zato vse do takrat ni mogoče govoriti o izpolnitvi katerihkoli zavez iz II. točke Sporazuma. 

4. Ali je kršitev II. točke Sporazuma zavarovana?

Na podlagi tretje točke Sporazuma je Vlada RS sprejela posebni vladni projekt z naslovom »Varovanje Schengenske meje EU in obvladovanje problematike ilegalnih migracij« (v nadaljevanju: projekt Schengen). Zato mora Vlada RS do izpolnitve VSEH zavez iz II. točke Sporazuma, zagotavljati dodatna sredstva v višini 15 MIO EUR letno za plačilo delovne uspešnosti po projektu Schengen. 

Prav tako Sporazum v X. točki vsebuje zavezo Vlade RS, da ne bo enostransko, brez pridobljenega soglasja socialnih partnerjev, podpisnikov tega Sporazuma, posegala v pravice, dogovorjene s tem Sporazumom. Vsak enostranski poseg Vlade RS v dogovorjene pravice zato predstavlja kršitev Sporazuma. 

5. Ali s potrditvijo Analize na Vladi RS preneha obveznost izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?

Obveznost izplačevanja delovne uspešnosti po projektu Schengen lahko preneha šele, ko se bosta oba sindikata, ki sta podpisnika Sporazuma, izrekla o Analizi in podpisniki ugotovijo, da so zaveze iz tega dela Sporazuma izpolnjene. Oba sindikat morata namreč Analizo preučiti in presoditi, ali je skladna z določbami Sporazuma. 

Vsakršna drugačna odločitev Vlade RS bi pomenila kršitev Sporazuma. 

6. Ali Vlada RS oz. MNZ lahko posežejo v dogovorjene kriterije in merila za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?

Niti Vlada RS, niti MNZ, niti Policija ne morejo enostransko posegati v sklenjen Dogovor o kriterijih in merilih za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta. Sporazum v II. točki namreč jasno določa, da se ta akt lahko spreminja in dopolnjuje izključno s soglasjem (vseh) podpisnikov. 

7. Ali je vztrajanje pri II. točki sporazuma smiselno oz. ali ne bi bilo morda bolje, da bi sklenili nov dogovor za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta?

Vztrajanje pri izpolnitvi te točke Sporazuma je za policistke in policiste ključno, saj neodvisna strokovna analiza predstavlja temeljni dokument, ki bo tako kratkoročno kot dolgoročno predstavljal izhodišče za primerjavo med uniformiranimi poklici in s tem končno korektno vrednotenje našega poklica in nenehnega dodajanja novih nalog s strani delodajalca. 

Pri tem se je potrebno zavedati dveh ključnih dejstev:

  • ureditev višjih plač s kolektivno pogodbo predstavlja STALNO rešitev, pri čemer se na višje osnovne plače obračunajo še vsi dodatki. VIŠJE PLAČE NAM TAKO OSTANEJO TRAJNO, TAKŠNA REŠITEV PA NE POSEGA V PRAVICE DO NAPREDOVANJ. Poenostavljeno to pomeni, da v plače urejene s kolektivno pogodbo NI MOGOČE POSEGATI BREZ SOGLASJA SINDIKATOV ali zaradi dnevno političnih potreb. Ob tem pa mora vsakokratna Vlada RS poleg tega nameniti še dodatna sredstva za posebne projekte (kot so: migracije, koronavirus…), ko pride do dodatnih obremenitev uslužbencev; 
  • zgolj delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta je na žalost začasna oblika financiranja dodatnih del in obremenitev. Dodatki se na sredstva dodeljena iz tega naslova ne obračunavajo. Sredstva za poseben projekt in višina sredstev za ta namen so vsakokrat odvisna od proračunskih sredstev in od politične volje Vade RS. To pomeni, da je posebni projekt tako hitro, kot je sprejet, lahko tudi ukinjen, to pa predstavlja tveganje, ki ga ti projekti nosijo s seboj. Če bi vztrajali zgolj na posebnem projektu, bi izgubili pravico do višjih plač, v primeru ukinitve posebnega projekta za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta, pa bi na koncu lahko ostali brez vsega. 

8. Zakaj je Policijski sindikat Slovenije naročil svojo analizo vrednotenja DM in kakšna korist je od tega?

Policijski sindikat Slovenije je naročil analizo z namenom, da bi pridobili realnejšo sliko, kam sodijo delovna mesta policistov v primerjavi z drugimi delovnimi mesti v drugih poklicnih skupinah s posebnimi pooblastili. Izvedena je bila med julijem 2018 in aprilom 2019 s strani Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Izvedla sta jo dekan fakultete, dr. Janez Stare in vodja SIC, dr. Jernej Buzeti, ki zagotovo spadata med najvidnejše strokovnjake na tem področju. Vmesno poročilo analize je Policijskemu sindikatu Slovenije služilo za izhodišče za dogovarjanje o vsebini Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bil sklenjen 27.12.2018. Analiza kaže da je večina delovnih mest v teh poklicnih skupinah, tudi delovna mesta policistov in kriminalistov, podvrednotena. Vsekakor je to eden izmed argumentov, ki ga ni mogoče spregledati pri preverjanju izpolnjevanja zavez iz II, točke Sporazuma. Povzetek in predstavitev analize je dostopna na povezavi https://pss-slo.org/str/celotni-posnetek-tiskovne-konference-in-predstavitve-analize . 

9. Kako bomo zavarovali svoje pravice, če Vlada RS kljub temu enostransko potrdi Analizo in ukine posebni projekt?

Takšno ravnanje Vlade RS bi bilo nezakonito in v direktnem nasprotju s sporazumom in pravili civilnega prava. Prav Vlada RS bi v primeru takšnega delovanja sama prižgala zeleno luč za začetek najostrejših oblik sindikalnega boja – stavko! Odgovornost za posledice takšnega neodgovornega ravnanja bo tako v celoti na Vladi RS.