Oviranje uresničevanja sindikalnih pravic s strani javnih oblasti oziroma policije – poziv
Policijski sindikat Slovenije je v zvezi uresničevanja sindikalnih pravic s strani javnih oblasti oz. policije na generalnega direktorja policije, g. dr. Antona Olaja naslovil poziv
Spoštovani generalni direktor,
kot vam je znano, sindikat in sindikalni funkcionarji uživajo varstvo in zaščito v skladu z 76. členom Ustave Republike Slovenije, Konvencijo MOD št. 87 in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (Uradni list EU C 326/2012). Sindikalni funkcionar (in celo sindikalni zaupnik) je tudi varovan v skladu s petim odstavkom 22.j člena Kolektivne pogodbe za policiste, tako da mu ni mogoče znižati plače in zoper njega ni mogoče začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka zaradi sindikalne dejavnosti. Nadalje ima sindikat v skladu s 76. členom Ustave RS pravico oziroma uživa varstvo svobodnega delovanja, za kar uživa pravico do oblikovanja in delovanja z lastnimi organi in izvajanja sindikalne dejavnosti po lastnih sindikalnih aktih. Tudi na ta način sindikati uživajo varstvo pred vmešavanjem javnih oblasti v svobodo delovanja, in s tem se sindikat varuje pred posegi oziroma poskusi onemogočanja svobodnega združevanja, izvajanja sindikalne dejavnosti, oviranja pri uresničevanju sindikalnih pravic ali celo poskusov prevzema sindikata. Vsled temu sindikalni funkcionarji opravljajo sindikalno delo v skladu z akti sindikata in uživajo ugled sindikalista. Prav tako organizacijska integriteta in osebnostna integriteta policije za sindikat in njegovo svobodno delovanje ni relevantna, ker je sindikalni funkcionar pri opravljanju sindikalne dejavnosti zavezan k spoštovanju integritete sindikata, kar pa izhaja iz etične skrbnosti in dolžnosti zavarovanja pravic in interesov zaposlenih.
Vse to navajamo, ker v zadnjem času ugotavljamo, da se uslužbenci policije, ki delajo na področju notranje varnosti, vmešavajo v svobodno sindikalno delovanje, v pravico do izražanja sindikalnih funkcionarjev, v samo delovanje sindikalnih funkcionarjev in po naši oceni zbiranje informacij o delovanju Policijskega sindikata Slovenije. Pri tem izpostavljamo zadnja primera, ki se nanašata na vabljenje sindikalnega funkcionarja, člana Izvršnega odbora PSS, na notranje varnostni razgovor na SD PU Ljubljana (2. 9. 2021), zato ker je izvrševal pravico do izražanja na družbenih omrežjih, in razgovor uslužbencev SGDP s sindikalni funkcionarji na OPS Obalno kraške regije PSS (24. 8. 2021).
Zato vas pozivamo, da nas pojasnite ali so ravnanja uslužbencev policije zoper svobodno delovanje sindikata izvedena v skladu z vašimi navodili oziroma navodili delodajalca ali gre za samostojne »akcije« določenih uslužbencev in kdo je takšna navodila posredoval oziroma kdo je odredil policistom SGDP in uslužbencem SD PU Koper, da se zoper sindikalne funkcionarje zaradi izjav pri uresničevanju sindikalne dejavnosti uvede postopek. Ker gre pri navedenih aktivnostih za vmešavanje policije (kot javne oblasti) v svobodno delovanje sindikata kot samostojnega pravnega subjekta, Vas pozivamo da s tem nemudoma prenehate oziroma preprečite, saj ste kot predstojnik organa tudi odgovorna oseba Policije. Menimo, da takšna ravnanja predstavljajo hud poseg v izvrševanje načel pravne države, ker ogrožajo ustavnopravno ureditev položaja sindikata, ker iz načina in metod ravnanj vaših uslužbencev izhaja, da imajo ta ravnanja elemente oviranja uresničevanj in izvajanj sindikalnih pravic, celo poskuse prevzemanja pooblastil sindikata ali vplivanja na določene organe sindikata.
Kot smo vas že seznanili je pravica državljanov (tudi policistov) do izražanja zaščitena z 39. členom Ustave RS, 10. členom Zakona o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/94) in 11. členom Listine EU o temeljnih pravicah, ob tem da sindikalni funkcionar uživa varstvo te pravice še bistveno močnejše, saj je predstavnik zaposlenih in ima pravico kritizirati oblasti, ki jo predstavljate funkcionarji. Pravica izražanja se izvršuje brez vmešavanja javnih oblasti, kar razumemo sporna vabljenja na notranje varnostne pogovore, saj je slednji namenjen zagotavljanju notranje varnosti v policiji in se ne sme zlorabljati za vmešavanje v delovanje sindikata[1].
[1] Ali lahko takšno ravnanje policije razumemo kot ustvarjanje »negativne« podlage za (notranje) preiskave, ki ne temeljijo na kaznovalnem pravu, ampak na nekakšnih oblastno zaščitnih mehanizmih, tudi zoper druge neodvisne pravne subjekte v Sloveniji oziroma državljane, ki bodo v javnosti izražali svoja stališča oziroma uveljavljali pravico do izražanja, kritike ipd…?