OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Postopkovnik za izvajanje odloka v Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi – odgovor

Policijski sindikat Slovenije je v zvezi predloga Postopkovnika za izvajanje odloka v Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi na Ministrstvu za notranje zadeve podal spodnje strukturirano mnenje.

Obveščamo vas, da smo predlog Postopkovnika za izvajanje Odloka v Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi preučili in vam podajamo naslednje strukturirano mnenje. 

O zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v zvezi s postopkovnikom:

Postopkovnik je izdan tudi na materialni pravni podlagi iz 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa: »(1)Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.«, pri čemer ste navedeno določbo povezali s 35. členom ZDR-1: »Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.«, kar je po našem mnenju napačna materialna podlaga za ureditev vprašanj v zvezi z varnostjo in zdravje pri delu policistk in policistov ter ostalih javnih uslužbencev v policiji in MNZ.   

Opozarjamo, da se za vprašanja varnosti in zdravja pri delu, za policistke in policiste, uporablja 22.b člen Kolektivne pogodbe za policiste (KPP), ki določa: »(1) Za varnost in zdravje pri delu se uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu. (2) Delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v policiji se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.«[1]. Nadalje 13. člen Zakona o varnosti iz zdravju pri delu (ZVZD-1), določa: »Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.«, pri čemer se ta pravna podlaga uporablja za druge uslužbence Policije ter javne uslužbence MNZ in IRSNZ. 

Ker menimo, da ste z uporabo napačne materialne podlage tj. ZDR-1, onemogočili pravico reprezentativnih sindikatov, da se o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu skupno posvetujejo in tudi soodločajo v okviru pozitivne zakonodaje podajamo negativno mnenje na predlog Akta. V primeru oblastnega sprejema akta bo slednji, brez izvedbe predhodnega postopka določenega s kolektivno pogodbo in ZVZD-1, protipraven. 

Posebej pa opozarjamo, da so bile predlagane določbe postopkovnika, še pred opredelitvijo reprezentativnega sindikata do vsebine, z navodilom ministra št. 160-9/2020/229 (1504-01), z dne 10. 9. 2021 že posredovana v vse NOE in PE v ministrstvu z organoma v sestavi. Iz posredovanega navodila ministra pa že v naprej izhajajo pravno nedopustna dejstva, ki jih tudi v  morebitnem posvetovanju in soodločanju ne moremo prezreti in jih pojasnjujemo v nadaljevanju. 

O obdelavi občutljivih osebnih podatkov:

Iz vsebine postopkovnika je razvidno, da je delodajalec predpisal obdelavo občutljivih osebnih podatkov javnih uslužbencev[2], to so podatki o njihovem zdravstvenem stanju. Slednje izhaja iz določb, ki se nanašajo na samotestiranje. Dolžni smo opozoriti na določbe 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki določa: «(1)Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. (2) Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.«. Nadalje ZVOP-1 v 13. členu določa obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov (podatki zdravstvenem stanju), kjer pa je določba zelo koncizna in eksplicitna saj so lahko tveganja in posledice zlorab pri teh podatkih še višja.[3] Tako iz navedenega izhaja, da je posebno občutljive osebne podatke mogoče obdelovati le na podlagi zakona, in ne na podlagi internih aktov ministra, saj slednji ne zagotavlja dovolj visokega varstva in zaščite teh podatkov pred morebitni zlorabami v delovnopravnem razmerju. 

O spoštovanju PCT v zvezi s postopkovnikom:

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju: Odlok), določa, da morajo PCT pogoj izpolnjevati vsi zaposleni, ki delo opravljajo na katerikoli pravni podlagi. Pri tem 2. člen Odloka določa, kateri zaposleni izpolnjujejo pogoj PCT.[4]  Hkrati je v 6. členu odloka določeno, da se za opravljanje dela šteje, da pogoj PCT izpolnjuje tudi zaposleni, ki enkrat tedensko izvede presejalno samotestiranje s testom HAG za samotestiranje. Samotestiranje se izvaja enkrat tedensko v enakih presledkih. Odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela, določijo čas in kraj samotestiranja, ki je izvedeno na delovnem mestu. Za namen dokazovanja samotestiranja odgovorna oseba posreduje zaposlenemu evidenčni list, ki vsebuje datum samotestiranja, rezultat testa in podpis. 

Opozarjamo, da je v skladu z delovnopravno zakonodajo delavec dolžan obveščati (notifikacijska dolžnost) delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje in zdravje, kar pomeni da je delavec dolžan obvestiti delodajalca, če je zbolel (tudi pozitiven rezultat samotestiranja). Vendar pri tem po našem mnenju delodajalec nima zakonske pravice obdelovati oziroma upravljati z občutljivimi osebnimi podatki zaposlenega (kot izhaja iz točke 2. tega mnenja) v smislu nadziranja delavčevega  zdravstvenega stanja. Vsled temu menimo, da namen dokazovanja, ki izhaja iz odloka ne more vsebovati aktivne vloge delodajalca v obliki prisotnosti, nadziranja, vpogledov itd. pri izvajanju t.i. samotestiranja.  Skladno z 31. členom v povezavi z 32. členom ZNB zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni obsegajo usmerjene preglede objektov in prostorov, predmetov in oseb, svetovanje, vključno z odvzemom materiala za usmerjeno laboratorijsko preiskavo. Ker bi ob spoštovanju hierarhije pravnih aktov po našem mnenju moralo takšno pooblastilo izhajati iz zakona, nasprotujemo predlagani ureditvi. 

Menimo, da je v tem delu postopkovnik v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in tudi samim odlokom in predstavlja kršitev ustavno varovanih pravic.   

Posebej poudarjamo, da PSS podpira ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, vendar menimo, da se mora slednje izvajati na način, da delodajalec ne bo kršil pravic zaposlenih, kar pa s posredovanim postopkovnikom NI ZAGOTOVLJENO.  

[1] Podobno določa tudi 13. člen ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/11), pri čemer ZVZD-1 pravico posvetovanj in soodločanja prenaša le na delavske zaupnike, ki jih pa v državni upravi ni. Z določbo 22. člena Kolektivne pogodbe za policiste je bila skladno z 2. odstavkom 3. člena Zakona o kolektivnih pogodbah ( UR. List RS- št. 43/2006 z dne 21.4.2006) in 22. členom ter dopolnitvijo k 21. in 22. členu Evropske socialne listine (MESL, Ur. list RS. št. 24/1999 z dne 10.4.199), ki določa, da za namen uporabe teh členov pomeni izraz “predstavniki delavcev” osebe, ki so v notranji zakonodaji ali praksi priznane kot take. Izraza “notranja zakonodaja in praksa” glede na posamezni primer obsegata poleg zakonov in drugih predpisov kolektivne pogodbe, drugih sporazumov med delodajalci in predstavniki delavcev, običaje ter precedenčno pravo. Tako je  pravica, ki je uvodoma določena za delavskega zaupnika iz 13. člena ZVZD1 (delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju), pravica razširjena tudi na predstavnike reprezentativnih  sindikatov podpisnike Kolektivne pogodbe za policiste. 

[2] Uslužbencev policije, policistk in policistov ter uslužbencev ministrstva za notranje zadeve.

[3] ZVOP-1, 13. člen: Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le v naslednjih primerih: 1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom; 2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika; 3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena; 4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo; 5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; 6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom; 7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;  8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

[4] Odlok, 2. člen: Pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljnjem besedilu: pogoj PCT) je izpolnjen, če osebe razpolagajo z enim od spodaj navedenih dokazil, in sicer: 1. z dokazilom o negativnem rezultatu testa PCR, ki ni starejši od 72 ur od odvzema brisa, ali testa HAG, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa; 2. z digitalnim COVID potrdilom EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR (v nadaljnjem besedilu: EU DCP); 3. z digitalnim COVID potrdilom tretje države v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR, ki vsebuje vsaj enake podatke kot EU DCP in ga je pristojni zdravstveni organ tretje države izdal v angleškem jeziku; 4. z dokazilom o cepljenju zoper COVID-19, s katerim izkazujejo, da so prejele: – drugi odmerek cepiva Comirnaty proizvajalca Biontech/Pfizer, cepiva Spikevax (COVID-19 Vaccine) proizvajalca Moderna, cepiva Sputnik V proizvajalca Russia’s Gamaleya National Centre of Epidemiology and Microbiology, cepiva CoronaVac proizvajalca Sinovac Biotech, cepiva COVID-19 Vaccine proizvajalca Sinopharm, cepiva Vaxzevria (COVID-19 Vaccine) proizvajalca AstraZeneca ali cepiva Covishield proizvajalca Serum Institute of India/AstraZeneca oziroma kombinacijo dveh cepiv iz te alineje. Dokazilo se pridobi takoj po prejetem drugem odmerku; – odmerek cepiva COVID-19 Vaccine Janssen proizvajalca Johnson in Johnson/Janssen-Cilag. Dokazilo se pridobi z dnem cepljenja; 5. z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni; 6. z dokazilom o prebolevnosti iz prejšnje točke in dokazilom o cepljenju iz 4. točke tega člena, s katerim dokazujejo, da so bile v obdobju, ki ni daljše od 180 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov, cepljene z enim odmerkom cepiva iz prve alineje 4. točke tega člena. Zaščita se vzpostavi z dnem cepljenja.