OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Sindikati prvič preglasovani na seji odbora sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Predstavniki ministrstva za delo proti vrnitvi prispevne stopnje na raven, kot je določena s pokojninskim načrtom. S tem je ogroženo izplačilo poklicnih pokojnin nekaterim zavarovancem.

Odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je tripartitni strokovni odbor, ki nadzira upravljanje sredstev zaposlenih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Odbor sklada, ki je v upravljanju Kapitalske družbe, skrbi za nadzor, plemenitenje sredstev in izplačilo poklicnih pokojnin upravičencem. V okviru njegovih pristojnosti je tudi podaja mnenja k spremembam Pokojninskega načrta sklada in s tem povezano višino prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja. Zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci, ki prispevke poravnavajo na račune zaposlenih pri Kapitalski družbi.

V zvezi s tem velja omeniti da se prispevna stopnja niža vse od leta 2010, ko je znašala 10,55%. V letu 2014 je ta znašala 9,25%. Od leta 2017 pa se je začelo z uvajanjem in podaljševanjem prehodnih obdobij, na podlagi česar se je prispevna stopnja začasno znižala na 8% (oz. za določene kategorije zavarovancev med 8,2% in 8,8%). Člani odbora sklada iz vrst predstavnikov zavarovancev smo na tokratni seji odbora jasno zahtevali, da se mora petletno podaljševanje znižane prispevne stopnje zaključiti in da se mora prispevna stopnja vrniti na raven, ki je dogovorjena s pokojninskim načrtom (9,25%). Navedeno smo utemeljevali s podatki iz analize ustreznosti višine prispevne stopnje, ki opozarja na nekatera tveganja v zvezi s prihodnjimi rastmi donosnosti sklada, potencialno precenjenostjo vrednosti lastniških vrednostnih papirjev, rastjo plač in s tem povezano višino izplačanih poklicnih pokojnin, inflacijo in nekaterimi projekcijami primanjkljaja sredstev pri posameznih zavarovancih. 

Ker vse navedeno povečuje tveganja, da bodo zavarovanci ob doživetju pravice do poklicne pokojnine imeli zadosti sredstev, smo bili začudeni, da predstavniki ministrstva za delo v odboru niso pokazali nikakršne odgovornosti za delovanje sistema v prihodnje, ampak so zasledovali zgolj kratkoročne učinke posledic nižje prispevne stopnje. Ministrstvo se je tako na naše presenečenje zavzelo za ponovno podaljšanje prehodnega obdobja, kar pomeni nižja vplačila za zavarovance. Ministrstvo nosi odgovornost do ljudi, ki pričakujejo poklicno pokojnino, hkrati pa mora biti varuh zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sistema poklicnega zavarovanja. Zato je zavržno, kadar uradniki ministrstva podležejo parcialnim in kratkoročnim interesom. Po mnenju predstavnikov zavarovancev gre za grobo zlorabo pooblastil in neodgovorno ravnanje. Namesto dialoga in iskanje kompromisa so se zatekli k argumentu moči, tehtne pomisleke predstavnikov zavarovancev pa popolnoma ignorirali.   

Čeprav je omenjeni odbor strokovni organ, ki bi moral iskati skupne rešitve za stabilnost delovanja sistema v prihodnje – in jih je do sedaj vedno našel –  se je zaradi takšnega delovanja predstavnikov ministrstva za delo in predstavnikov delodajalcev prvič primerilo, da smo bili predstavniki zavarovancev v odboru preglasovani. 

Predstavniki zavarovancev v odboru pozivamo ministra za delo, da pred dokončno odobritvijo sprememb pokojninskega načrta in ustreznosti višine prispevne stopnje še enkrat preuči podatke iz analize in odloči o višini prispevne stopnje na način, ki bo temu sistemu zagotavljal dolgoročno stabilnost in nemoteno izplačilo poklicnih pokojnin zavarovancem. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo oster odziv zavarovancev in njihovih predstavnikov, ko bodo ugotovili, da je izplačilo njihovih poklicnih pokojnin ogroženo. V vsakem primeru pa v prihodnje predstavniki zavarovancev ne bomo prevzemali odgovornosti za izsiljene odločitve, ki niso v korist zavarovancem.  

Predstavniki zavarovancev v Odboru sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja: 

Saška Kiara Kumer (ZSSS), 

Darko Milenkovič (ZSSS),  

Peter Bršek (KNSS Neodvisnost),  

Alen Pečarič (KSJS),  

Zdenko Lorber (SZS-Alternativa)