OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Odsotnost z dela zaradi naravne nesreče – poziv

Policijski sindikat Slovenije je na Ministrstvo za javno upravo v zvezi odsotnosti z dela zaradi naravne nesreče naslovil poziv

Spoštovani,

V zvezi z dokumentom, navedenim v zvezi, ki je bilo izdano v letu 2014 s strani Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ), ki je bilo v tistem obdobju združeno z Ministrstvom za javno upravo (v nadaljnjem besedilu MJU), in se nanaša na tolmačenje pojma naravne nesreče za primer izplačila solidarnostne pomoči, smo v PSS pod točko 2. predmetnega obvestila  zasledili navodilo, ki se nanaša pravico plačane odsotnosti z dela zaradi naravne nesreče. 

Kot izhaja iz zadevnega pojasnila MNZ, se v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZJU za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in kolektivne pogodbe, kolikor ZJU ali drug poseben zakon ne določa drugače.  Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače ureja Zakon o delavcih v državnih organih (v nadaljevanju ZDDO) v 41. členu. Primeri odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače so v tem členu natančno opredeljeni, primera naravne nesreče pa zakon ne vsebuje.  Pojem naravne nesreče je opredeljen v 2. točki 8. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB1 in 97/10), kjer je kot naravna nesreča določen tudi  množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni.  

Ker pa odsotnost ob naravnih nesrečah ni posebej urejena niti v ZDDO, niti v KPND, je bilo stališče MNZ, da tudi za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pride v poštev uporaba določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13, v nadaljevanju ZDR -1) in sicer določba 165. člena ZDR-1,  ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Stališče MNZ je bilo, da bi na podlagi te določbe  bilo možno odobriti plačano odsotnost z dela za en dan, saj bi za odobritev daljše odsotnosti iz tega naslova morali imeti dodatno ureditev v kolektivni pogodbi. 

Glede na dejstvo, da je predmetna usmeritev v veljavi in da se nanaša na možnost odreditve plačane odsotnosti z dela za en dan zaradi hujše nesreče (kamor skladno s takratnim tolmačenjem MNZ  v PSS menimo, da se lahko šteje tudi hujša nesreča kot posledica množičnega pojava nalezljive človeške bolezni), vas pozivamo, da v najkrajšem možnem času izdate navodilo, skladno s katerim bodo lahko zaposleni v državnih organih in lokalnih skupnostih, skladno v dogovoru z nadrejenim, koristili 1 dan plačane odsotnosti dela zaradi hujše nesreče, ki zadane delavca (množičnega pojava nalezljive človeške bolezni – koronaviris CoV-19) na podlagi 165. člena ZDR-1.

Priloga:

  • dopis MNZ z dne 11.2.2014