Sestanek z Ministrom za notranje zadeve – obvestilo

Obveščamo vas, da smo se 30. 3. 2020 predstavniki Policijskega sindikata Slovenije (PSS) udeležili sestanka na MNZ, ki je bil zaradi nekaterih odprtih in ključnih težav sklican na našo pobudo.

Na strani delodajalca sta se sestanka udeležila minister za notranje zadeve, g. Aleš Hojs in pooblaščenec ministra za sodelovanje s sindikati, g. Robert Kos. Sestanek je potekal upoštevaje vse varnostne ukrepe zaradi množičnega pojava nalezljive človeške bolezni – koronavirus COVID-19. 

V nadaljevanju sestanka smo izpostavili nekatere ključne težave, s katerimi se pri opravljanju dela srečujejo naši člani in predlagali tudi nekatere rešitve.  

1. Koriščenje letnih dopustov zaradi zagotavljanja zdravega moštva in preventivna osama:

Izpostavili smo, da je v danih razmerah neprimerno in nerazumljivo, da se policiste in druge javne uslužbence na nek način sili v koriščenje letnih dopustov, v prvi vrsti zaradi zagotavljanja možnosti rotacij moštva, v primeru okužb tistih zaposlenih, ki trenutno opravljajo z zakonom določene naloge za varovanje življenja in premoženja ljudi. Menimo, da bi letni dopusti vsekakor morali biti omogočeni (ne glede na situacijo) v primerih, ko to terja usklajevanje družinskega življenja (nezmožnost varstva otrok, obolelost ožjih družinskih članov ipd.), preostalim uslužbencem pa odrejena t.i. preventivna osama po dogovoru z delodajalcem s 100% plačilom za delo. Če se k takšnim ukrepom ne pristopi obstaja bojazen scenarija iz sosednje Italije, kjer je prišlo do izpada celotnih policijskih enot, kar je botrovalo ogromnim organizacijskih težavam zaradi zagotavljanja kadra od drugod. Ker smo v PSS ugotovili, da tudi predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki smo ga v pregled prejeli v nedeljo, ne vsebuje določbe, na podlagi katere bi se zagotovila nedvoumna ustrezna pravna podlaga za takšno obliko boja proti nalezljivi bolezni, smo ministra seznanili, da bo PSS preko Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) podal predlog za dopolnitev 70. člena predloga zakona z novim četrtim odstavkom, ki se glasi:    

»(4) Javnemu uslužbencu, ki v času razglašene epidemije opravlja delo v sektorjih kritične infrastrukture ali na področju nacionalne varnosti oziroma v poklicu ali dejavnosti, ki je ključnega pomena pri preprečevanju in obvladovanju širjenja nalezljivih  bolezni in ne kaže znakov okuženosti z nalezljivo boleznijo COVID-19, lahko delodajalec zaradi zagotavljanja nemotenega izvajanja navedenih dejavnosti  preventivno odredi ukrep izolacije na domu. Javnemu uslužbencu v primeru odrejene preventivne izolacije na domu pripada nadomestilo plače v višini 100% plače javnega uslužbenca. Predstojnik s sklepom določi čas ukrepa ter način poziva javnemu uslužbencu, da se vrne na delo.« 

Minister se zaveda problematike koriščenja letnih dopustov vendar pove, da so bila vsa koriščenja letnih dopustov do sedaj izvedena v dogovoru, kot to predvideva zakon ter, da to v veliki meri velja tudi za vse druge oblike odsotnosti (čakanje na delo, odsotnost zaradi višje sile,…). Zaveda se, da morda javni uslužbenci ne bodo več želeli koristiti letnega dopusta zgolj zato, da bo lahko imel delodajalec določen del moštva v rezervi zaradi rotacije zdravih delavcev. V tem primeru sam zagovarja rešitev, da se delavcem odreja delo od doma, za kar bodo prejeli 100% plačilo za delo, neposredni vodje pa imajo na voljo tudi druge delovnopravne institute, ki jih lahko uporabijo (npr. začasna prerazporeditev delovnega časa, ipd.). Glede na navedeno minister ocenjuje, da dopolnitev zakona ni potrebna. Doda še, da bo vsem, ki jim je bila po presoji neposrednega vodje odrejena izolacija zaradi stika z okuženimi osebami, pripadalo 100% nadomestilo plače. 

Predstavniki PSS smo predlagano rešitev podprli, kljub temu, da se nam ob tem poraja veliko pomislekov, predvsem v smislu ustrezne utemeljitve dela na domu za operativne delavce, s čimer smo seznanili tudi ministra. Na koncu bo prav vodstvo MNZ in policije tisto, ki bo moralo takšno obliko dela ustrezno utemeljiti. V PSS sicer ne glede na podana zagotovila ministra še vedno menimo, da bi bila dopolnitev zakona bolj smiselna, predvsem pa bolj ustrezna, da ne bi prihajalo do različnih interpretacij pogodbenih obveznosti iz razloga na strani delodajalca. 

2. Razporejanje policistov v notranjost v primeru aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi:

Iz izjav predstavnikov Vlade, ki jih je povzela večina medijev, je razumeti, da je za lažje obvladovanje razmer, v primeru aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi, namen policiste iz območja meje napotiti v notranjost, varovanje meje pa bi prevzela vojska. Pri tem smo ministra opozorili, da bo glede na dejstvo, da policisti NDM ne smejo opravljati vseh nalog policista, v primeru odrejanja takšnih nalog slednjim potrebno priznati pravico do višje plače za čas opravljanja nalog, ki po zahtevnosti spadajo v delokrog višjih policistov. Ministra smo seznanili tudi, da je takšna razporeditev (kot je bilo predstavljeno v medijih) malo verjetna, saj z aktivacijo vojske, kar je v osnovi predvsem politična odločitev, policisti ne bodo nič bolj razbremenjeni, ker vojaki nimajo pooblastil za celovito (administrativno) obdelavo migrantov na podlagi npr. Zakona o prekrških, Zakona o tujcih, Zakona o upravnem postopku itd… To pomeni, da bodo policisti na meji še vedno morali izvesti vse z zakoni določene postopke zoper ilegalne prebežnike, vključno s prevozi v nastanitvene centre ipd. 

Minister uvodoma zavrne trditev, da gre pri aktivaciji vojske za politično odločitev. Pove, da odločitev temelji na jasno izraženi volji in podatkih vodstva policije, ki je ocenilo, da je takšen ukrep nujno potreben. Z ostalimi navedbami se strinja in doda, da je namen aktivacije vojske v tem, da v času, ko policisti izvajajo z zakoni določene postopke s tujci, vojaki nemoteno varujejo državno mejo. Trenutno je državna meja v času, ko policisti obravnavajo večje skupine ilegalnih prebežnikov zaradi kadrovskega manjka policistov nezavarovana. Glede morebitnega odrejanja zahtevnejših nalog policistom NDM minister meni, da je v prvi vrsti treba zagotoviti, da do tega ne bo prihajalo, če pa se bo to slučajno vseeno zgodilo pa se strinja z navedbami PSS in meni, da jim zagotovo pripada višje plačilo, če jim bodo dejansko odrejene zahtevnejše naloge, ki spadajo v delokrog višjih policistov. 

3. Pomožna policija

Ministra smo seznanili, da smo nazadnje v okviru zadnjega sestanka pri nekdanji generalni direktorici, mag. Tatjani Bobnar, opozorili, da je sedaj primeren trenutek, da se za izvajanje nalog povezanih z obvladovanjem in preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni, v večjem številu aktivira pomožna policija. Glede na objave v medijih, da tako vladna koalicija kot nekatere stranke opozicije ugotavljajo, da je področje pomožne policije urejeno nepopolno, smo ministru posredovali predlog potrebnih sprememb  Zakona o organiziranosti in delu v policiji (dopolnitev 101. člena z novim drugim in tretjim odstavkom), kot tudi potrebne spremembe druge alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o  pomožni policiji. S predmetnimi predlogi želimo doseči, da pomožnim policistom zaradi opravljanja nalog v manj ugodnem delovnem času, pripadajo enaki dodatki, kot pripadajo javnim uslužbencem na podlagi veljavnih določb Kolektivne pogodbe za javni sektor, kot tudi ustrezno uvrstitev v izhodiščni plačni, ki je kot orientacijsko delovno mesto določen za V. tarifni razredu. 

Minister je pokazal velik interes za ustrezno ureditev področja pomožne policije, saj meni, da je predvsem trenutno plačilo za delo te kategorije delavcev neustrezno. Zahvalil se je za posredovan predlog, ki ga je v preučitev predal pristojnim službam MNZ. 

4. Čakanje na delo na domu

Za PSS ni logično, da v času predmetne krize, ko organ deluje, policisti pa poleg rednih nalog opravljajo še dodatne naloge vezane na izvajanje in nadzor aktualnih ukrepov povezanih z obvladovanjem in preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni, zaposleni v podpornih službah prejemajo sklepe o čakanju na delo doma. Ministra smo sicer korektno seznanili, da so bili do sedaj sklepi izdani v dogovoru z zaposlenimi, zaradi česar v tem ne vidimo težav. Težavo pa vidimo v primerih, ko je delavcem čakanje na delo doma odrejeno ustno, brez ustreznih sklepov. Na takšen način se delavce prepušča pravni negotovosti, saj ni jasno, kako bo ta odsotnost dejansko obračunana. Opozorili smo še, da mora biti v takšnih primerih na podlagi Zakona o javnih uslužbencih podan poslovni razlog (ki ga po naši oceni ni), pri čemer NOE ali PE, v katerih je bilo  odrejeno čakanje na delo doma, ne smejo odrejati nadurnega dela ali povečanega obsega dela za to vrsto dela.  Opozorili smo še, da predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ukinja možnost pravnega sredstva zoper izdane sklepe. Takšen poskus v PSS ocenjujemo kot nedopusten in v nasprotju z Ustavo (25. člen – pravica do pravnega sredstva). Slednje bi delodajalcu omogočalo enostransko izdajanje sklepov, katerih ne bi bilo potrebno niti ustrezno obrazložiti in utemeljiti, delavcu pa bi lahko brez bojazni za pravne posledice drastično posegli v pravice iz dela. 

Minister pritrdi navedbam, da so bili do sedaj vsi sklepi izdani v dogovoru z delavci, zato v tem ne vidi težav. O ukinitvi pravnega sredstva pa ni seznanjen. Zahvali se za podano opozorilo in pove, da bo na to opozoril tudi pristojne za pripravo zakona. 

5. Posredovanje navodil iz področja varnosti in zdravja pri delu sindikatom

Tudi ministra smo opozorili, da je bilo s strani delodajalca v NOE in OE MNZ z organi v sestavi posredovanih več navodil, iz katerih izhajajo opredelitve do izvrševanja pravic iz delovnega razmerja in izvrševanje obveznosti in pravic iz področja varnosti in zdravja pri delu, pri čemer ta navodila, usmeritve in naročila niso bila predhodno posredovana v usklajevanje s sindikatom. Trenutno namreč niso razglašene izredne razmere, zato obveznosti delodajalca do vodenja socialnega dialoga ostajajo nespremenjene. V nadaljevanju smo se ministru zahvalili za nekatere izvedene aktivnosti v smeri izboljšanja delovnih pogojev na kontrolnih točkah z Republiko Avstrijo, saj prejemamo pozitivne  povratne informacije članov, da se po našem opozorilu (TUKAJ) razmere za delo postopno izboljšujejo. 

Minister se je zahvalil za posredovane pohvale iz terena in obljubil, da bodo storili vse kar je v njihovi moči, da se na kontrolnih točkah, ki bodo ostale (nekatere se bodo namreč ukinile) zagotovi primerne pogoje za delo, kot tudi stalno prisotnost zdravstvenega osebja in pripadnikov civilne zaščite. Glede gradiv, ki jih MNZ podaja v dani situaciji in se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja in izvrševanje obveznosti in pravic iz področja varnosti in zdravja pri delu, pa je zagotovil, da bodo vsa gradiva posredovana sindikatom. 

6. Dodatno plačilo v času in na območju razglašene epidemije (KPJS)

Ministra seznanimo, da iz predloga zakona ni jasno, po kakšnem ključu bo Vlada RS sredstva za delo v rizičnih razmerah razdelila med proračunske uporabnike. Menimo, da morajo biti sredstva za izvršitev 11. točke, 39. člena KPJS zagotovljena avtomatično, dodatno pa še sredstva, ki jih za dodatno nagrajevanje predvideva zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.  Opozorimo še, da je določitev skupne višine dodatka iz KPJS in novega dodatka v višini 100% nesprejemljiva, saj to dejansko pomeni, da bodo javni uslužbenci, ki delajo na območju in v času razglašene epidemije upravičeni zgolj do dodatnih 35%, uslužbenci, ki jim dodatek po KPJS ne bi pripadal in tveganjem sploh niso izpostavljeni, pa bi lahko zaradi odločitev predstojnika prejeli enako – torej 100%. Od ministra pričakujemo, da na Vladi opozori, da v PSS že vse od 12. 3. 2020, ko je bila razglašena epidemija, čakamo na uraden odgovor MJU glede dodatka za delo v rizičnih razmerah na podlagi določb KPJS. Opredelitev MJU pričakujemo nemudoma.

Minister pove, da po njegovem mnenju dodatek v višini 65% ne more pripadati tistim, ki delajo od doma in v podobnih primerih. Pove še, da ni primerno niti to, da bi uslužbenec zgolj zato, ker je na delu (kot npr. v šolstvu, kjer izobraževalni proces poteka na daljavo) pa pri tem ni izpostavljen tveganju, prejel ta dodatek. Če pa bo dodatek pripadal tudi temu uslužbencu, potem meni, da diferenciacija med bolj izpostavljenimi, ki bi lahko prejeli 100% dodatek (KPJS + 35% zakon) ni zadostna in bo potrebno določiti višji razpon. Sam meni, da bi moral biti nekdo, ki ni pretirano izpostavljen prejeti bistveno manj kot  medicinsko osebje in policisti, ki bi morali zagotovo prejeti najvišji možen dodatek. Na takšen način bi bila dosežena tudi ustrezna diferenciacija glede na dejansko izpostavljenost za delo v času in na območju razglašene epidemije. 

Predstavniki PSS smo ministra seznanili, da sami vztrajamo na stališču, da je KPJS jasna, zaradi česar bi moral biti dodatek v višini 65% izplačan vsem, ki v času epidemije delo opravljajo na delovnem mestu.

7. Obdobje preverjanja pogojev za napredovanje:

Glede odprtih pogajanj za sklenitev aneksa h KPP smo ministra opozorili, da je potrebno čim prej spremeniti Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ki določa, da javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje. Obstoječa ureditev preverjanja pogojev za napredovanje ni primerna, saj javnim uslužbencem kljub pridobljenim trem ustreznim ocenam (ko ni izpolnjen pogoj treh let od zasedbe tega delovnega mesta) ne zagotavlja napredovanja v višji plačni razred. Zato bi bilo potrebno obstoječo določbo nadomestiti z novo in sicer, da javni uslužbenec napreduje, ko na podlagi pridobljenih letnih ocen od zadnjega napredovanja pridobi zadostno število točk za napredovanje v posameznem tarifnem razredu. Glede na uzakonitev izplačila pravice do višje plače na podlagi napredovanja s 1. 4. in 1.5. na 1.12. v tekočem letu, pa bi bilo nujno potrebno spremeniti tudi določbo, da se postopek preverjanja pogojev za napredovanje v plačne razrede prestavi s 15. 3. na 1. 11. v tekočem letu.  Ministru smo povedali, da pričakujemo, da problem (ki ni nov) na Vladi izpostavi, sicer si upamo napovedati, da bo v letu 2021 v času predsedovanja EU, v Sloveniji stavka policistov neizbežna. 

Minister s tem problemom ni bil seznanjen, pove pa, da je ta težava rešljiva in da bo vlada pravočasno pristopila k reševanju zadeve. V zvezi s tem je minister poudaril še, da se groženj s stavko ne boji, predvsem pa meni, da so le-te v času, ko se vsi borimo za zajezitev epidemije, neprimerne. 

Ob zaključku sestanka smo se z ministrom dogovorili o nadaljnjem načinu sodelovanja in nekaterih drugih aktivnostih, o katerih vas bomo sproti obveščali.