OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Nezakoniti poseg v pravice zaposlenih pri odrejanju izolacije ob rizičnem stiku z okuženo osebo s Covid-19 – zahteva

Policijski sindikat Slovenije na na pooblaščenca za stike s sindikati v Policiji in Ministrstvu za notranje zadeve v zvezi nezakonitega posega v pravice zaposlenih pri odrejanju izolacije ob rizičnem stiku z okuženo osebo s Covid-19 naslovil spodnjo zahtevo.

Obveščamo vas, da smo na Policijski sindikat Slovenije prejeli več klicev naših članov, kateri so zgroženi pojasnjevali, da so jim neposredni vodje, po potrditvi rizičnega stika z osebo, ki je potrjeno okužena z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2, odredili čakanje na delo iz poslovnih razlogov ali pa že izdelan razpored dela znotraj 7 dni spremenili tako, da so jim odredili proste dni ter jih v tem času nadomestili z drugim javnim uslužbencem. 

Opozarjamo, da je vaše početje nezakonito. 

Pri policistih, ki v času epidemije izvajajo še dodatno naložene naloge, ki presegajo naloge v običajnih razmerah, poslovni razlog ni podan.  Prav tako niso izpolnjeni pogoji za poseg v razpored dela, saj takšne možnosti ne dajeta niti  Kolektivna pogodba za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14, 22/16, 22/16) niti Zakon, ki ureja delovna razmerja (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13, 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 36/20 – ZIUPPP, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 98/20 – ZIUPDV). 

Po 137. členu ZDR-1 ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca (prvi odstavek). Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (sedmi odstavek). 

Tudi iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; Uradni list RS, št. 43/11) izhaja načelo odgovornosti delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu, po katerem mora delodajalec vseskozi zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu in v tam namen izvajati ustrezne ukrepe, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi (prvi odstavek 5. člena). Takšni odgovornosti se delodajalec ne more izogniti niti v primeru, ko strokovne naloge na področju varnosti pri delu prenese na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo (8. člen). 

V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZVZD-1 mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Drugi odstavek 12. člena ZVZD-1 določa, da mora delavec opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da je zagotavljanje ukrepov za zagotovitev varnosti pri delu naloga delodajalca, vendar sme (in mora) delavec, ki pri delu naleti na možnost nastanka nevarnosti za zdravje in življenje pri delu, o tem obvestiti svojega nadrejenega in po potrebi opustiti opravljanje nevarnega dela. Presoja, ali mora delodajalec glede konkretne delovne obveznosti izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, terja predhodno oceno o tem, kakšne nevarnosti so povezane z opravljanjem te delovne obveznosti in kakšna so tveganja, pri čemer sta osrednji vodili narava delovne obveznosti, ki jo mora delavec opraviti, in način njenega izvajanja. 

Skladno s 37. členom ZVZD-1 mora delodajalec delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. V izjemnih primerih, kadar jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi ustna. 

Navedeno pomeni, da pri uslužbencu, ki mu v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih ni bila odrejena karantena in je zdrav (niso podani razlogi iz 167. člena ZDR-1), iz vidika začasne (ne)zmožnosti za delo ni razlogov, da ne bi opravljal dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Če pa delodajalec presodi, da je z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu potrebno, da iz preventivnih razlogov poda navodilo delavcu, da ostane doma, pa gre za odsotnost delavca iz razlogov na strani delodajalca, delavec pa ima pravico do 100% nadomestila plače, kot je določeno v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1 (prvi in drugi odstavek 137. člena ZDR-1).

Zato vas pozivamo, da s kršitvijo povsem jasnih zakonskih določb nemudoma prenehate. Vsako nadaljnje vztrajanje pri takšnem početju bomo v Policijskem sindikatu Slovenije razumeli kot naklepno kršitev temeljnih pravic delavcev. 

Obenem pričakujemo, da boste vsem javnim uslužbencem, ki jim je bilo iz opisanih razlogov odrejeno čakanje na delo doma iz poslovnega razloga ali pa jim je bil spremenjen razpored dela in tako poseženo v pogodbeno določeno delovno obveznost iz istih razlogov, popravili krivice in odpravili kršitve tako, da javni uslužbenci z odpravo kršitev pravic ne bodo prizadeti (priznanje plačane odsotnosti za vse že odrejene ure po razporedu dela in plačilo nadomestila po 1. odstavku 137. člena  ZDR-1 zaradi odrejene odstranitve z dela iz razlogov po ZVZD-1). 

Vse zaposlene pozivamo, da neposredno nadrejene, v primeru rizičnega stika s potrjeno okuženo osebo, pisno seznanite o rizičnem stiku. Obvestilo naj vsebuje tudi navedbo, ali je do tega stika prišlo v službi ali doma in zahtevo, da vam nadrejeni pisno potrdi prejem in seznanitev z vašim obvestilom.