OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Izjave ministra za notranje zadeve – odziv

Včeraj smo bili v oddaji »Politično s Tanjo Gobec«, ki je bila v okviru osrednje dnevno informativne oddaje predvajana na RTV Slovenija, priča ponovnemu zavajanju in neresničnim izjavam ministra Aleša Hojsa.

Slednji je Policijskemu sindikatu Slovenije očital, da se je strinjal z zakonskim uvajanjem t.i. mandatnih delovnih mest v policiji, kot tudi, da sindikat politično deluje pod okriljem politične stranke LMŠ. Slednje je utemeljeval  z udeležbo takratnega predsednika Vlade Republike Slovenije, g. Marjana Šarca, na Kongresu Policijskega sindikata Slovenije, ki je potekal v letu 2019. 

Policijski sindikat Slovenije ostro zavrača in obsoja izjave ministra Aleša Hojsa, in jih označuje za  povsem neresnične, zavajajoče in zlonamerne, ker jih je izrekel z namenom povzročanje škode članicam in članom sindikata. 

Ker se omenjene diskreditacije Policijskega sindikata Slovenije, podane s strani ministra in »medijev v službi resnice«, v zadnjem času pogosto pojavljajo v javnosti, za razjasnitev podajamo naslednje pojasnilo: 

Izjava ministra Aleša Hojsa, da se je Policijski sindikat Slovenije strinjal z zakonsko uvedbo t.i. mandatnih delovnih mest, je povsem neresnična in izmišljena. Na to temo ni bilo izvedenega niti enega usklajevanja s Policijskim sindikatom Slovenije[1]. Policijski sindikat Slovenije je kredibilen socialni partner, zato ves čas in še danes nasprotuje spornim novim določbam 49.a in 49.b člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). 

Ministra Aleša Hojsa oz. pooblaščene predstavnike predlagatelja zakona smo redno in vseskozi opozarjali, da predmetna vsebina sodi v okvir pogajanj za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za policiste, ki v 22.č členu določa temelje za oblikovanje kariernega sistema, in sicer: »(1) Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih. (2) Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji. (3) Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov. (4) Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.«. Nadalje so bila v letu 2019 odprta pogajanja za sklenitev Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za policiste, v okviru katere je potrebno uskladiti normativno ureditev temeljnih podsistemov kariernega sistema, da bi generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati in v skladu z določbami kolektivne pogodbe, lahko podrobneje določil priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. 

Kot smo že večkrat poudarili, pogajanja za sklenitev Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za policiste niso zaključena, zato je minister Aleš Hojs z 49.a in 49.b členom ZODPol, grobo in zlonamerno kršil pravico do kolektivnega dogovarjanja. Povsem jasno je, da gre pri t.i. mandatnih delovnih mestih za materijo, ki jo je vladajoča oblast dobesedno »ugrabila« iz pogajanj za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za policiste, ki tečejo na podlagi V. točke Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/19), in gre za »podtaknjenca« v ZODPolTega nenazadnje ni zanikala niti Vlada RS kot predlagatelj zakona. 

Kot že ničkolikokrat, ponovno ponavljamo, da smo v Policijskem sindikatu Slovenije uvedbi t.i. mandatnih delovnih mest zaradi več strokovnih in vsebinskih vprašanj, ki so se pojavila že v okviru omenjenih pogajanj in na katere nikoli nismo dobili jasnih odgovorov, ostro nasprotovali. Ta materija sodi izključno v Kolektivno pogodbo za policiste, ker je to edini mogoči način, da se izključi politične »kadrovske« interese za vse čase in vse politične akterje. Iz navedenih razlogov izjavo ministra ocenjujemo kot zlonamerno, njen namen pa je (ponovno) zvračanje krivde za njegova nedopustna ravnanja na druge oziroma izogibanje odgovornosti. Izvajanje ministra je mogoče razumeti, da je zanj kolektivno dogovarjanje, kot ena od temeljnih demokratičnih pridobitev EU, nekaj nepredstavljivega saj si slovensko policijo, kot je mogoče sklepati iz njegovih izjav, v svojem mandatu kar »prilašča«. 

Nadalje najostreje zavračamo navedbe ministra, da Policijski sindikat Slovenije deluje pod vplivom stranke LMŠ, kar izpostavlja z izvajanjem, da se je Kongresa Policijskega sindikata Slovenije v letu 2019 udeležil takratni predsednik Vlade Republike Slovenije, g. Marjan Šarec. V zvezi s tem dogodkom pojasnjujemo, da je Policijski sindikat Slovenije v skladu z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-02-141/93, reprezentativni sindikat v državnih organih Republike Slovenije, na podlagi odločbe št. 02049-4/2006-49 pa tudi v dejavnosti »Javni red in varnost« in v poklicu »Policist/policistka«. Vlada Republike Slovenije v državni upravi Republike Slovenije nastopa v vlogi delodajalca, v skladu s 4. členom Zakona o javnih uslužbencih pa dolžnosti delodajalca izvršuje predstojnik, tj. oseba, ki vodi delo državnega organa (tudi ministrstva, ki ga vodi minister kot član vlade)[2]

Policijski sindikat Slovenije na zaključni del svojega kongresa vedno vabi tudi najvišje predstavnike delodajalca tj. predsednika vlade, ministra za notranje zadeve in generalnega direktorja policije. Odločitev o vsakokratni udeležbi je prepuščena vabljenim. Da ni šlo za »edini« primer vabljenja najvišjih predstavnikov delodajalca kaže tudi spodnja novica na spletni strani Vlade Republike Slovenije, z dne 7.5.2007. Takratni predsednik Vlade, g. Janez Janša je odsotnost na kongresu Policijskega sindikata Slovenije opravičil zaradi drugih službenih obveznosti. Zanimivo je, da iz navedenega opravičila ne izhaja prav noben drug zadržek v smislu »nesprejemljivosti, politizacije ipd.«, kot to izključno z namenom diskreditacije sindikata in njegovih funkcionarjev zatrjuje minister Aleš Hojs.

Policijski sindikat Slovenije je skladno s statutom samostojna, demokratična, prostovoljna, nestrankarska, interesna organizacija zaposlenih v Policiji, Ministrstvu za notranje zadeve, v drugih državnih organih in v lokalnih skupnostih, v katerih ima PSS reprezentativnost. V njej člani organizirano, v skladu s programom in statutom, uveljavljajo in varujejo svoje ekonomske, socialne, kulturne in druge interese. Kongres Policijskega sindikata Slovenije je najvišji organ sindikata, ki se sestaja vsake štiri leta. To pa pomeni, da je na Kongresu prisotno večje število  članov – policistov, drugih policijskih uslužbencev, uradnikov in strokovno tehničnih delavcev ministrstva. In slednjim se vsaka štiri leta ponudi priložnost, da v neposrednem soočenju, najvišjim predstavnikom delodajalca, zastavijo tudi konkretna vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje pravic iz delovnega razmerja – tudi neprijetna. Zato zavračanje možnosti udeležbe na takšnih dogodkih razumemo kot stisko ministra, ki več kot očitno nima argumentov za neposredno soočenje z zaposlenimi v resorju, ki ga vodi. 

Tudi ministrova namigovanja v nedavni preteklosti, v smislu, da je bil predsednik Policijskega sindikata Slovenije, g. Rok Cvetko, izvoljen »s pomočjo LMŠ«, so neresnična, zavajajoča in zlonamerna. Volitve za predsednika Policijskega sindikata Slovenije so bila ob obisku takratnega predsednika vlade že zaključene, v prisotnosti predstavnikov delodajalca pa je bila izvedena le še razglasitev rezultata volitev. 

Glede na navedeno se resno sprašujemo, od kod ministru Alešu Hojsu takšno »znanstveno fantastično« izvajanje? Namreč po anologiji njegovih izjav bi lahko člani in članice PSS, kot tudi ostali državljani, upoštevaje dejstvo, da se Kongresov politične stranke, ki ji pripada, redno udeležuje npr. predsednik madžarske Vlade sklepali, da kot tuj državljan vpliva na izvolitev predsednika politične stranke, ki ji minister pripada? A naj pomirimo ministra – na izvolitev predsednika Policijskega sindikata Slovenije in drugih članov krovnih organov sindikata lahko vplivajo samo članice in člani sindikata in nihče drug, še najmanj pa politične stranke ali vsakokratna Vlada –  čeprav si aktualna oblast z oviranjem uresničevanja sindikalnih pravic in s poskusi omejevanja sindikalnih dejavnosti to očitno zelo želi.   

[1] Strinjanje z dejstvom, da je najmanj nenavadno, da nekateri vodje v policiji zasedajo položaje v okviru istih enot več kot 10 let, nikakor ne pomeni, da je Policijski sindikat Slovenije soglašal z uvedbo mandatov na položajnih delovnih mestih, ampak da je nujno potreben karierni sistem v policiji.

[2] Takšno stališče je povzela tudi Vlada Republike Slovenije v dokumentu št. 05001-40/2021/10, z dne 4.10.2021, ki ga je v postopku zahteve za pričetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, posredovala na Ustavno sodišče Republike Slovenije.