OBMOČNI POLICIJSKI SINDIKAT GORENJSKE

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe Policije – mnenje

Policijski sindikat Slovenije na odgovor MNZ glede Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe Policije podal mnenje.

Obveščamo vas, da smo preučili vaš predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah MNZ za potrebe Policije (v nadaljevanju: Predlog pravilnika), ki ste nam ga poslali 20. 11. 2020.

Najprej smo dolžni opozoriti, da se s službenimi stanovanji lahko razpolaga le v okviru določb 88. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19 in 66/19 – ZDZ; v nadaljevanju: ZODPol), kot ste to pravilno določili v napotitveni določbi predmetnega Predloga pravilnika. Na podlagi tega in ob realni predpostavki, da Ministrstvo za notranje zadeve pozna kogentna pravna pravila določena z 88. členom ZODPol in bi vsako drugačno ravnanje, kot je določeno v navedenem členu zakona pomenilo kršitev pravne norme, podajamo naslednje mnenje in pripombe na Predlog pravilnika.

Menimo, da ni nobenega razloga, da Ministrstvo za notranje zadeve in odgovorne osebe ministrstva ne bi vedela za kogentna pravna pravila določena z 88. člena ZODPol in jih je dolžan upoštevati tudi minister pri določanju meril in kriterijev ter postopkov v internem aktu. Ne glede na to, da zaradi navedenih razlogov Predlog pravilnika ni primeren za nadaljnjo obravnavo podajamo naslednja mnenja in pripombe: 

  • Na splošno menimo, da bi bilo bolj primerno, da bi minister odločal o podaljšanju najemne pogodbe na podlagi predhodno pridobljenega mnenja stanovanjske komisije. V nasprotnem primeru bi lahko prihajalo do situacij, da uslužbenec oz. upravičenec ni izpolnil vseh predpisanih pogojev za podaljšanje najemne pogodbe.
  • V 2. členu so navedeni izključno zdravstveni razlogi in menimo, da je treba dodati tudi socialne razloge (šoloobvezni otroci, zaposlitev zakonca itd.), ki lahko tudi pomembno vplivajo na položaj upokojenega uslužbenca.
  • Na 3. člen: predlagana določba nima podlage v 88. členu ZODPol in je zato ta določba tudi v direktnem nasprotju s 74. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16), na podlagi katerega se s pravilnikom podrobneje razčlenijo le določbe zakona. Na podlagi tega menimo, da bi bile sklenjene najemne pogodbe med najemnikom in ministrom za notranje zadeve nične oziroma izpodbojne. Ker podlage za navedene določbe ni v 88. členu ZODPol, bi bile tako sklenjene najemne pogodbe v nasprotju s pozitivno zakonodajo in kogentnimi pravnimi pravili. Posledice takšnih ničnih oziroma izpodbojnih pogodb, pa bi nosili dobroverni najemniki tj. upokojeni policist in vojni veterani ter njihove družine.
  • Na 4. člen: predlagana določba ne more imeti pravnih učinkov in je brezpredmetna, saj bo najemna pogodba sklenjena pod pogoji iz 3. člena predmetnega pravilnika, nična oziroma izpodbojna.
  • Na 5. člen: predlagana določba nima podlage v 88. členu ZODPol in velja enako kot smo že navedli v pripombah na 3. člen tega pravilnika. Ne glede na to smo dožni opozoriti, da se nam predlagan način rešitve stanovanjske problematike upokojenih policistov, ki so vojni veterani in njihovih družinskih članov ne zdi primerno. Namreč reševanje stanovanjske problematike upokojenih policistov, ki imajo status vojnih veteranov na breme pravic uslužbencev policije je nekorektno do uslužbencev policije in tudi do upokojenih uslužbencev policije, ki imajo status vojnih veteranov. Člen sicer določa tri kumulativne pogoje: upokojitev delavca policije, že sklenjena najemna pogodba in status vojnega veterana. Določba je diskriminatorna do vseh ostalih policistov, ki imajo status vojnega veterana in ob upokojitvi ne uporabljajo službenega stanovanja in do policistov, ki nimajo statusa vojnega veterana, pa so se prav tako neposredno upokojili kot uslužbenci Policije. Pri tem tudi ni določen niti pogoj obdobja dela v Policiji ali MNZ. (Primer:  uslužbenec, ki ima status vojnega veterana dela v Policiji le zadnjih 5 let pred upokojitvijo, medtem tudi pridobi službeno stanovanje in pravice lahko uživa tudi za čas upokojitve. Policist, ki je celotno poklicno obdobje delal v policiji pa ne.) Če je namen Predloga pravilnika sistemska ureditev in izenačitev pravic, potem bi morala biti sprememba zapisana npr. v smeri (in ob predpostavki, da taka določba ne bi bila v nasprotju z 88. členom ZODPol): »Ne glede na določila 13. člena lahko minister odloči, da se z upokojenim uslužbencem, ki se je upokojil neposredno kot uslužbenec Policije ali MNZ, sklene najemno razmerje za nedoločen čas. Po njegovi smrti se na podlagi vloge  najemno razmerje lahko prenese na njegovega zakonca, partnerja ali na ožjega družinskega člana, če je ob njegovi smrti vsaj 5 let dejansko prebival v stanovanju, imel prijavljeno stalno prebivališče in bil naveden v najemni pogodbi.« Če pa je namen Predloga pravilnika urejanje pogojev zgolj za določene skupine, potem je potrebno predhodno določiti ustrezno pravno podlago v ustreznem zakonu.
  • Na 6. člen: Predlagana določba ne more imeti pravnih učinkov in je brezpredmetna, saj bo najemna pogodba sklenjena pod pogoji iz 3. člena predmetnega pravilnika, nična oziroma izpodbojna.

Po preučitvi predmetnega Predloga pravilnika ugotavljamo, da bi ob njegovem sprejemu minister za notranje zadeve sklepal nezakonite najemne pogodbe in s tem breme nezakonitosti zavestno prenesel tudi na najemnike. Namreč nična pogodba ne povzroči pravnih posledic medsebojne pravice in obveznosti strank, ki so predmet nične pogodbe in zato ne nastanejo, ker je izpolnitev na podlagi nične pogodbe izpolnitev brez veljavnega pravnega temelja. Zato mora tisti, ki je prejel izpolnitev (najemnik) ne da bi obstajal veljaven pravni temelj, prejeto vrniti. Ker obveznost na podlagi nične pogodbe ne nastane, nastane povračilna obveznost, ko je izpolnitev opravljena z vsebino iz nične pogodbe. Na podlagi tega menimo, da bo minister za notranje zadeve spravil najemnike takšnih pogodb v še slabši pravni položaj, kot so to sedaj. Prepoved pogodbene ureditve, ki je v nasprotju z Ustavo RS ali drugim predpisom pomeni, da pravna pravila, ki bodo opredeljena v pogodbi ne smejo biti v nasprotju s kogetnimi pravnimi pravili, ki izhajajo iz Ustave RS ali drugih predpisov. Policijski sindikat Slovenije opozarja, da so določbe predmetnega pravilnik v nasprotju s 14. , 15. in 120. členom Ustave RS, 88. členom ZODPol in 74. členom Zakona o državni upravi ter drugimi predpisi iz področja, ki urejajo razpolaganje oziroma upravljanje z državnim premoženjem in javnimi financami. Pripravljavec predmetnega Predloga pravilnika se mora zavedati, da kogentno pravno pravilo omejuje avtonomijo udeležencev pri urejanju pogodbenih razmerij (tudi državnega organa) tako, da določa zapovedujoče ali prepovedujoče dispozicije (pravne norme), ki jih pogodbene stranke ne morejo spremeniti, nadomestiti, predrugačiti, preseči itd.

Prav tako menimo, da je posebej nedopustno urejanje stanovanjske problematike upokojenih policistov in vojnih veteranov na način, da se jih s tem predmetnim pravilnikom postavlja celo v slabši položaj, kot so sedaj in v odškodninsko ter kondicijsko odgovornost. Zato menimo, da Ministrstvo za notranje zadeve ne sme sprejemati pravilnikov, ki bodo navidezno ali politično všečni in s tem pravno in ekonomsko breme prenesti na šibkejše stranke – to je upokojene uslužbence policije in vojne veterane. Zato v varstvo navedene kategorije državljanov predlagamo, da se stanovanjska problematika urediti v skladu z Ustavo RS in kogentnimi pravnimi pravili na način, da se ne povzroča dodatne škode šibkejšim strankam tj. uslužbencem Policije, upokojenim uslužbencem policije in vojnim veteranom. Navedena problematika bi se morala reševati v okviru predpisov, medresorskega sodelovanja in breme nerešene stanovanjske problematike (ki je realna, dopustna in pričakovana glede na neurejenost stanovanjske politike v RS). Za vse te kategorije državljanov bi morala Vlada RS poskrbeti z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki pa bodo zagotovo zanemarljiva v primerjavi z vrednostjo, ki jo je ta kategorija državljanov dodala RS in njenim državljanom. 

Ministrstvu za notranje zadeve zato predlagamo, da navedeno problematiko rešuje preko Vlade RS in tako vključi tudi druga resorna ministrstva, da bi se pomanjkljivo stanje stanovanjske politike v državi za policiste in podobne poklice uredilo celovito.