Sklep o imenovanju pomožnega oskrbnika premoženja, zahteva za ureditev pravne podlage in ustreznega plačila, odgovor – poziv pred tožbo

Policijski sindikat Slovenije je na ministra za notranje zadeve, g. Aleša Hojsa v zvezi Sklepa o imenovanju pomožnega oskrbnika premoženja naslovil spodnji poziv pred tožbo.

Spoštovani,

v zvezi z dokumentoma, navedenima pod zvezo nas obveščate, da so sklepi o imenovanju pomožnega oskrbnika premoženja izdani na podlagi 16. člena Zakona o državni upravi in 13. člena Pravilnika o tehnični opremi Ministrstva za notranje zadeve in organov v sestavi, v okviru katerih minister, oziroma od njega pooblaščena oseba (GDP, direktorji PU), na predlog vodje NOE, imenuje pomožnega oskrbnika premoženja. Nadalje navajate, da ZJU v prvem odstavku 93. člena določa, da mora javni uslužbenec opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike, in da tudi prvi odstavek 97. člena ZJU določa, da mora po odločitvi predstojnika javni uslužbenec prevzeti opravljanje dodatnega dela, ki je v interesu delodajalca, če dodatno delo ustreza njegovi strokovni usposobljenosti. Pojasnjujete tudi, da iz pogodb o zaposlitvi izhaja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti, ki niso urejene s pogodbo, uporabljajo določbe ZJU, ZODPol in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov delodajalca. Nadalje ponovno navajate, da je predmetni pravilnik sprejet na podlagi 16. člena ZDU-1, prvega in sedmega odstavka 74. člena ter prvega in petega odstavka 114. člena ZNPPol in se pri tem sklicujete na skladnost prve in tretje alineje 3. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, saj da je ta relevanten za razmerje med MNZ in policijo. Obenem obveščate, da pravilnik ni zgolj »interni« akt MNZ in da bi bilo pravilno »splošni« akt delodajalca, in zato ni mogoče slediti naši navedbi, da interni akti ne dajejo pravnega pooblastila, niti pravic predstojniku organa, da bi lahko policistom odrejal nove naloge, ki so izven obsega delovnega mesta oziroma ne izhajajo iz predpisov.

Na podlagi tega vas obveščamo, da 74. člen ZNPPol, ki opredeljuje uporabo prisilnih sredstev v prvem odstavku določa: »(1) Za opravljanje policijskih nalog smejo policisti na predpisan način uporabljati samo s tem zakonom določena prisilna sredstva. Prisilna sredstva, ki jih smejo uporabljati policisti, morajo biti tipizirana.«. In nadalje v sedmem odstavku istega člena je določeno: »(7) Tipizacijo prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena z internim aktom določi minister.«.  

Zatem prvi odstavek 114. člena ZNPPol določa: »(1) Za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, ki so v uporabi v policiji.«, nadalje peti odstavek istega člena določa: »(5)

Tehnična sredstva iz tega in prejšnjega člena morajo biti tipizirana. Tipizacijo z internim aktom določi minister.«. 

Iz določb ZNPPol, na katere se sklicujete v vašem dokumentu pod zvezo je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da se v predmetnem pravilniku uredi t.i. tipizacija prisilnih sredstev in tehničnih sredstev, in to z aktom ki je interne narave. Pojasnjujemo, da splošne akte delodajalca določa 10. člen ZDR-1, ki se glasi:  »(1) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni….«, zatem je po našem mnenju relevanten tudi drugi odstavek  93. člena ZJU, ki določa: »(2) Pravila, ki jih vsebujejo splošni akti organa, morajo biti takšna, da se z njimi zagotavlja opravljanje dela v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, ter ne smejo vsebovati določb, ki bi presegle ta okvir. Določbe splošnih aktov organa, ki niso v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, so nične.« Iz tega razloga po našem mnenju spornih sklepov ni mogoče oziroma ni smiselno pravno presojati, ker ne temeljijo na splošnem aktu delodajalca. Po našem mnenju so sporni sklepi nični oziroma sploh ne bi smeli obstajati. 

Na podlagi zgoraj navedenega gre ugotoviti, da predmetni pravilnik ne določa ne organizacije dela, ne obveznosti, ampak mu je ZNPPol predpisal namen, da določi interno t.i. tipizacije tehničnih in prisilnih sredstev.  

Strinjamo se z nagrajevanjem oziroma plačilom dodatnega dela policistkam in policistom,  vendar opozarjamo, da mora tudi dodatno delo temeljiti na ustrezni materialni pravni podlagi, saj je drugače lahko ogrožena tudi legitimnost plačila finančnih sredstev, ki se bi/bodo namenile za nagrajevanje oziroma dodatno delo iz tega naslova. 

Vsled tega vas pozivamo, da nemudoma uredite pravni in finančni položaj t.i. pomožnega oskrbnika premoženja, saj glede na zgornje dokaze in dejstva menimo, da je opravljanje teh nalog na podlagi spornih sklepov protipravno in povzroča škodo policistkam in policistom.